Pri tem bodo v prednosti kmetje iz spodnje Savinjske doline, kajti v Kapli pri Žalcu bodo že to jesen odprli prvo konopljarno za predelavo slame v konopljino izolacijo in granulat. Pomembno pa je, da ima konopljarna za svoje izdelke tudi že trg.

V Sloveniji imamo od leta 2011 pravilnik o pridelavi industrijske konoplje in maka, ki točno predpisuje, katera semena je uradno dovoljeno sejati, da med rastjo ne doseže več kot 0,2 odstotka psihotropne snovi THC, kar je bistveno manj kot pri indijski konoplji.

Tako je letos industrijska konoplja posejana na 500 hektarjih, prideluje jo 350 registriranih pridelovalcev, a žal nekatere še vedno preganja policija. V spodnji Savinjski dolini je pridelovalcev deset, pravi kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan.

"Industrijska konoplja se odlično vklaplja v kolobar in je rastlina, ki ne prenaša fitofarmacevtskih sredstev ter hitro raste," dodaja Klemen Cokanova.

Za žetev se lahko uporablja kombajn za žito, ki loči seme od stebel, oboje pa bo že jeseni odkupovala konopljarna v Kapli pri Žalcu, ki bo kmetom omogočala dosuševanje ter odkup tako semen, ki se uporabljajo v prehrani in kozmetiki, kot tudi slame. Slamo bodo predelovali v dva osnovna derivata, pravi lastnik konopljarne Tomaž Sušnik iz podjetja Hannah Biz.

"To sta konopljina izolacija oz. konopljina volna in konopljin granulat oz. pezdir, ki je neke vrste drobljenec iz sredice konoplje, ki se uporablja v gradbeništvu. Imamo že kar nekaj kupcev, ki se ukvarjajo z ekogradnjami," še pravi Sušnik.

Zmogljivost konopljarne bo predelava 300 ton na leto. "Lahko pa povem, da ima teh 500 hektarjev potencial 1.500 ton," poudarja lastnik konopljarne. Industrijska konoplja pa postaja tržno zanimiv produkt in kmetijstvu prinaša nov zagon.

Jernejka Drolec, Radio Slovenija