Letalska povezljivost letališč na razširjenem območju EU-ja, ki poleg članic povezave vključuje tudi Islandijo, Združeno kraljestvo, Norveško, Švico in Monako, je bila junija letos 14 odstotkov nižja kot junija 2019. To vključuje tako neposredne kot posredne povezave, so v združenju ta teden objavili na svojih spletnih straneh.

V Sloveniji je bila nižja za 29 odstotkov. Slabši rezultat so dosegle le Švedska (-31 odstotkov), Finska (-37 odstotkov) in Monako (-44 odstotkov). Predkoronske ravni so presegle le Grčija (za 22 odstotkov), Islandija (za sedem odstotkov) in Portugalska (za štiri odstotke).

Na lestvici celovite letalske povezljivosti je bila Slovenija med državami razširjenega območja EU-ja junija na 30. mestu. Slabše sta se odrezala Slovaška in Monako. Pri neposrednih povezavah se je uvrstila na čisto zadnje mesto, pri primerjavi tega področja z letom 2019 – Slovenija je utrpela 42-odstotni padec – pa je bil slabši Monako.

Kot so zapisali pri ACI Europe, gre rezultat pripisati tudi geopolitičnim napetostim in strukturnim spremembam letalskega sektorja. Med zadnjimi je rast tržnega deleža nizkocenovnih prevoznikov, ki se osredotočajo na srednje velika in velika letališča, ne pa tudi na manjša in največja. To vpliva tudi na ljubljansko letališče, ki je med manjšimi.

Generalni direktor združenja Olivier Jankovec je ob tem poudaril, da letalske povezljivosti ne bi smeli jemati kot samoumevno. "Od izbruha pandemije so minila štiri leta, vendar ravni letalske povezljivosti še niso čisto okrevale," je dejal. Opozoril je na povečane vrzeli med "zmagovalci in poraženci" na področju letalske povezljivosti.

Slovenska vlada se je reševanja problematike slabe letalske povezljivosti lotila tudi z razpisi za dodelitev subvencij letalskim družbam, ki bi slovenska letališča povezale s tujimi. Po treh razpisih je ministrstvo za infrastrukturo sredstva dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid in København. Zadnji dve destinaciji sta bili na vladnem seznamu prednostnih.

Luksemburški Luxair je v Luksemburg začel leteti septembra lani. Latvijski airBaltic v Rigo leti od uvedbe poletnega voznega reda od marca letos, španska Iberia bo v Madrid letela od konca julija, skandinavski Norwegian pa je povezavo s Københavnom vzpostavil konec aprila.
Januarja je ministrstvo objavilo še četrti razpis. Nanj se je po poročanju portala Forbes Slovenija prijavila ciprska letalska družba Cyprus Airways, ki pa jo je ministrstvo pozvalo k dopolnitvi vloge.