Avstrija se pogosto navaja kot zgled, ko želi nekdo utemeljiti razloge, zakaj so potrebne spremembe naše davčne zakonodaje. Tokrat sta se vladi obeh držav hkrati lotili sprememb, tako dohodnine kot davka na dobiček. Z dohodnino želita znižati stroške dela, da bo posameznikom ostalo več. Delo se mora izplačati, je napovedane spremembe pospremil naš finančni minister.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je prejšnji teden po posvetu z gospodarstveniki prav manj progresivno dohodnino v srednjih razredih navedel kot ključno spodbudo razvoju. "Se mi zdi zelo, zelo pomemben ukrep, razbremenitev progresivne obdavčitve višjih plačnih razredov, za katere menimo, da so ključni."

Dobiček: Avstrija niža obdavčitev, Slovenija viša
Če z napovedanimi spremembami dohodnine obe državi želita olajšati davčni vijak v spodnjem in srednjem delu lestvice, pa je pri davku na dobiček podjetij drugače. V Avstriji je ta zdaj 25-odstoten, pri nas 19-odstoten. Avstrija namerava stopnjo v dveh korakih znižati, leta 2022 na 23 odstotkov, leta 2023 pa na 21 odstotkov. Slovenija pa bo zapustila zdajšnjo konkurenčno prednost: 19-odstotno stopnjo namerava v treh letih zvišati na 22 odstotkov, vsako leto za eno odstotno točko.

Razlogi so javnofinančni, izpad dohodnine na eni strani je treba nadomestiti z drugimi prihodki. Z višjimi stopnjami bomo primerljivi z Avstrijo, konkurenčna prednost ne bo okrnjena, ugotavlja minister za gospodarstvo Počivalšek, saj olajšavi za investiranje ter raziskave ostajata nespremenjeni. "To sta dve ključni olajšavi, ki delata Slovenijo ‒ po naši presoji ‒ dodatno privlačno za investitorje od zunaj in znotraj."

Glede na to, da sta se obe vladi tako rekoč hkrati lotili davčnih sprememb, bo zanimivo opazovati ne samo učinkovitosti, torej kdaj bodo spremembe sprejete, temveč tudi, ali bo na koncu vsebina sprememb dejansko takšna, kot je napovedana.