Zaradi dveh novink na lestvici, ki sta se uvrstili na 36. in 37. mesto, je Slovenija dejansko z letošnjim rezultatom napredovala za dve mesti, pojasnjuje Mateja Drnovšek z ljubljanske Ekonomske fakultete.

V raziskavi IMD države ocenjujejo v štirih sklopih: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. V zadnjem letu je Slovenija glede na gospodarsko uspešnost izgubila štiri mesta in padla na 47. mesto. Pri vladni učinkovitosti je napredovala za tri mesta, na 42. mesto. Tudi pri poslovni učinkovitosti je napredovala, in sicer za pet mest, na 48. mesto. Na področju infrastrukture smo izgubili eno mesto in pristali na 31. mestu.

"Na področju gospodarske uspešnosti ugotavljamo padec, ker Slovenija sicer beleži rast BDP-ja, vendar pa je lani prišlo do zastoja javnih infrastrukturnih investicij zaradi prehoda na novo finančno obdobje EU-ja," je poudarila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja. S težavami se Slovenija, kot je pojasnila, spopada tudi na področju zaposlenosti, saj se zaradi staranja prebivalstva delež delovno aktivnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu zmanjšuje.

Visoka stopnja prispevkov za delojemalce
Pri vladni učinkovitosti se je izboljšala ocena javnih financ in institucionalnega okvira, medtem ko je padla ocena na področju fiskalne politike. Slovenija ima po eni strani zelo enakomerno porazdelitev dohodka in razmerje med plačami po spolu, po drugi pa visoko stopnjo prispevkov za socialno varnost na strani delojemalcev.

Drnovškova je izboljšanje na področju poslovne učinkovitosti pripisala boljšim anketnim rezultatom pri vprašanju menedžerske prakse. "Predvsem izjemno pozitivni kazalniki, povezani z merjenjem podjetništva," je pojasnila. Tudi letos se je Slovenija najbolje odrezala pri infrastrukturi, čeprav je izgubila eno mesto.

Na lestvici digitalne konkurenčnosti 34. mesto
Visoka mesta zasedamo z vidika javnih investicij v šolstvo in izdatkov, ki jih podjetja namenjajo za raziskave in razvoj, nizka pa med drugim glede kakovosti zračnega prometa in rigidnosti okoljske zakonodaje. Na lestvici digitalne konkurenčnosti, ki je bila letos objavljena prvič, je Slovenija zasedla 34. mesto.

Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja je med izzivi Slovenije poudaril demografske spremembe in njihov vpliv na dolgoročno fiskalno stabilnost in trg dela. Med prednostnimi nalogami je zato navedel reformo zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter pokojninsko reformo. Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani pa je dodal pomen reforme davčnega sistema in povečanje privlačnosti Slovenije za tuje, izobražene kadre.

Singapur prehitel ZDA
Hongkong in Švica sta na lestvici obdržala prvo in drugo mesto, sledil jima je Singapur, ki je prehitel ZDA. Med prvih deset držav se je prebilo pet članic EU-ja, najvišje, na petem mestu, je bila Nizozemska, ki je napredovala za tri mesta. Večina evropskih držav je poslabšala uvrstitev.

Dve tretjini ocene predstavljajo statistični kazalci, eno tretjino pa kazalci, izračunani na podlagi ankete. V anketo je bilo zajetih 6252 menedžerjev, od tega v Sloveniji 136 menedžerjev. Na ankete so odgovarjali februarja in marca letos.