Slovenija je v kategoriji transparentnost proračuna lani dosegla 64 od 100 točk, leta 2021 pa 66 točk. V primerjavi z državami v širši regiji so se lani boljše odrezale Nemčija in Italija (76 točk) ter Hrvaška (67 točk), slabše pa Srbija (51 točk) in Madžarska (22 točk). Svetovno povprečje je doseglo 45 točk, povprečje držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa 67 točk, so sporočili iz organizacije Transparency International Slovenia, ki je koordinirala raziskavo za Slovenijo.

Ta kategorija meri dostop javnosti do informacij o tem, kako oblasti pridobivajo in porabljajo javna sredstva. Ocena 61 točk ali več pomeni, da država bolj verjetno objavlja dovolj gradiva za utemeljeno javno razpravo o proračunu, so pojasnili.

Priporočila, ki so jih dali za Slovenijo, so, da bi morala pravočasno objaviti preliminarni proračunski izkaz in izboljšati celovitost državljanskega proračuna z vključitvijo nekaterih informacij ter da bi moral biti postopek priprave proračuna bolj vključujoč, so zapisali v nevladni organizaciji.

Država se je najbolje odrezala na področju zunanjega nadzora izvajanja proračuna, kjer je dosegla 78 od 100 točk. Za zakonodajni nadzor je prejela 75 točk, za revizijskega 83 točk, kar po navedbah Transparency International Slovenia nakazuje na kakovostno delo DZ-ja in računskega sodišča. Oceni sta se v primerjavi z letom 2021, ko sta dosegli 81 oz. 89 točk, znižali. V Sloveniji na tem področju deluje tudi fiskalni svet, a kazalniki neodvisnih fiskalnih organov v raziskavi niso zajeti. Svetovno povprečje je pri zakonodajnem oz. revizijskem nadzoru sicer doseglo 45 oz. 62 točk.

Najslabše ocene na področju sodelovanja javnosti v procesu priprave proračunskih dokumentov

Najslabše se je država odrezala na področju sodelovanja javnosti v procesu priprave proračunskih dokumentov. V primerjavi s prejšnjo raziskavo je izgubila dve točki in lani prejela devet od 100 točk. Svetovno povprečje je doseglo 15 točk, povprečje OECD-ja 24 točk. Nemčija in Hrvaška sta denimo dosegli 17 točk, Italija 15 točk. V nevladni organizaciji so za izboljšanje stanja oblikovali nekaj predlogov ministrstvu za finance, DZ-ju in Računskemu sodišču.

Raziskava temelji na vprašalniku, ki ga je v vsaki državi izpolnil neodvisni proračunski opazovalec, za Slovenijo Transparency International Slovenia – društvo Integriteta. Ob tem je generalna sekretarka Transparency International Slovenia Maruša Babnik povedala, da je imela Slovenija v kategoriji transparentnost proračuna lani najslabšo uvrstitev do zdaj, saj je s 74 točk v letu 2012 padla na 64 točk v letu 2023. "Slovenija je dosegla nekoliko slabši rezultat ob skromnem svetovnem porastu," je dodala.

Kot so še zapisali v Transparency International Slovenia, se je lani skrb vzbujajoče zmanjšala dostopnost javnosti do državljanskih proračunov. "Prvič po letu 2017 je manjše število vlad dalo javnosti na voljo medletna poročila o izvrševanju proračuna," so zapisali in navedli še, da je raziskava razkrila tudi, da se je zakonodajni nadzor po vsem svetu po pandemiji covida 19 še naprej zmanjševal.

"Več držav pa dokazuje, da je napredek mogoč, če obstaja politična volja. Vlade lahko povrnejo zaupanje javnosti v svojo zmožnost izpolnjevanja obveznosti, če proračunski postopek odprejo za smiselno sodelovanje. Upamo, da bo še več držav pogumno odprlo svoj proračunski postopek, omogočilo sodelovanje javnosti v večjem obsegu in tako zagotovilo, da dragocena javna sredstva dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo," je dejal vodja raziskave David Robins.