"Slovenija je ena od tistih držav, ki so na lestvici dosegle največji napredek," je ob predstavitvi rezultatov dejal Peter Stanovnik z inštituta za ekonomska raziskovanja.

V raziskavi IMD države ocenjujejo v štirih sklopih: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Napredek je bil zaznan na področju vladne učinkovitosti, čeprav je Slovenija še vedno pod predkrizno ravnjo. Najšibkejši vidik na področju poslovne učinkovitosti pa ostajajo zaprtost za tuje ideje, neprilagodljivost na izzive ter določena nenaklonjenost reformam, je naštel Stanovnik.

Določene šibkosti se kažejo tudi na trgu dela, kjer anketirani menedžerji pogrešajo vajeništvo, še vedno je prisoten beg možganov, zaradi staranja je manj delovne sile.

Težave tudi pri etiki
Negativen vidik ostajajo tudi menedžerske prakse, težave pa so prav tako pri etičnih praksah, kjer je Stanovnik omenil primer koroških dečkov. V bančnem in finančnem sektorju ostajajo problematični nabor storitev, regulacija, dostopnost posojil, ponekod tudi zadolženost podjetij ter vprašanje lastništva.

Pri učinkovitosti in storilnosti je Slovenija poskočila kar za 14 mest, na področju javnih financ je napredovala za osem mest, na področju družbenega okvira, kamor sodijo kazalci, kot so koeficient dohodkovne neenakosti, politična stabilnost in energetska učinkovitost, za sedem mest ter na področju osnovne infrastrukture za šest mest, čeprav še vedno zaostajamo pri letalski in železniški infrastrukturi.

Glavni dejavniki privlačnosti Slovenije po besedah Sonje Uršič z inštituta za ekonomska raziskovanja ostajajo nespremenjeni: visoka izobrazbena raven in usposobljena delovna sila ter zanesljiva infrastruktura. Hitro se iz leta v leto povečuje pomen močne raziskovalne in razvojne kulture.

Češka skoraj 20. mest pred nami
Za povečanje konkurenčnosti Stanovnik predlaga nižje davke zlasti za visoko kvalificirane kadre ter zdravstveno in pokojninsko reformo. Za nov zagon bi lahko poskrbelo izvajanje strategije pametne specializacije, kjer so razpisi že v teku. Okrepiti je treba delovanje tako javnih kot zasebnih institucij, nujno pa je tudi nadaljevanje strukturnih ukrepov za fiskalno konsolidacijo.

Na svetovni ravni so sicer letos na lestvici IMD-ja po treh letih na vodilnem položaju ZDA zdrsnile na tretje mesto. Prvo mesto je zasedel Hongkong, na drugo mesto se je povzpela Švica. Češka je s 27. mestom najbolj konkurenčna država v vzhodni Evropi, rezultate pa že dajejo tudi reforme v Italiji in Španiji.

GZS: Lahko bi bilo boljše
"Če bi politiki opravili domačo nalogo, bi bili uvrščeni više," so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zapisali v komentarju in izpostavili slovenske tekmice. Slovenija je res pridobila šest mest, a prav toliko sta napredovali tudi Slovaška in Latvija. Češki sledijo Litva (30), Estonija (31) in Poljska (33). Povprečje višegrajskih držav je 37. mesto, kar je še vedno šest pred Slovenijo, so izpostavili na GZS-ju.

Opozorili so na višanje davkov v krizi, pri gospodarski uspešnosti pa se je kot nova nevarnost pojavila morebitna selitev zmogljivosti za raziskave in razvoj iz Slovenije. "To bi pomenilo, da bi kakovostni kadri odhajali v tujino, Slovenija pa bi imela zgolj stroške z njihovim izobraževanjem," so opozorili. Zato so znova izpostavili potrebo po večji razbremenitvi stroškov dela v višini vsaj odstotka BDP-ja.

Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je tako znova je pozval k reformam: "Ohranimo dober moment napredka ter poiščimo odgovore na izzive gospodarstva."