Od teh 3,8 milijarde evrov je bilo 2,3 milijarde porabljenih za financiranje tekočih izdatkov proračuna in za dokapitalizacijo NLB-ja, Adrie Airways in nekaterih drugih podjetij. Preostanek pa je delno namenil za poravnavo zapadlih glavnic in ustvarjanje rezerve likvidnih sredstev, ki jih je država lahko porabljala letos med letom, je pojasnil Šušteršič.

Vlada se je danes sicer seznanila s poročilom o upravljanju z javnim dolgom Slovenije za leto 2011. Poročilo navaja, da je Slovenija lani izdala za tri milijarde evrov dolgoročnih obveznic, za 855,3 milijona 18-mesečnih zakladnih menic in za 28,2 milijona evrov trimesečnih zakladnih menic.

Za 117 milijonov evrov se je lani povečal dolg pravnih oseb javnega sektorja, ki je konec decembra lani znašal 6,5 milijarde evrov. Najbolj so zadolženi Družba za avtoceste v RS, Slovenska odškodninska družba, Telekom Slovenije in Slovenske železnice, a manj kot pred letom dni.

Državna poroštva in jamstva so lani predstavljala 19,6 odstotka bruto domačega proizvoda, znižala pa so se za 752 milijonov evrov na slabih sedem milijard.

Drugo polovico leta zaznamovale zaostrene razmere v Evropi
Poročilo poudarja, da so še posebej drugo polovico lanskega leta zaznamovale zaostrene razmere na evropskem finančnem trgu. Te so posledica zaostrene dolžniške krize v Grčiji. Investitorji so se bali tudi, da nekatere druge države, predvsem Irska, Portugalska, Španija in Italija, niso zmožne vzdržno refinancirati svojih dolgov.

Napovedana usklajena akcija svetovnih centralnih bank v podporo dolarski likvidnosti na medbančnem trgu konec novembra in napovedana ter izvedena prva avkcija triletnih likvidnostnih posojil Evropske centralne banke sta malce omilili pritisk na finančne trge.

B. V.