"Srbija ne bo dopustila, da bi domača podjetja utrpela škodo zaradi Agrokorja," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug na srečanju uvodoma poudaril srbski premier Aleksandar Vučić. S pomočjo ukrepov srbske vlade, ki je pregledala finančne transakcije podjetij, ki poslujejo v sistemu hrvaškega koncerna Agrokor v Srbiji, bodo zaščitili domača podjetja, je dodal.

Srečanja so se udeležili še srbski minister za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasim Ljajić, srbski minister za kmetijstvo in zaščito okolja Branislav Nedimović, slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH-a Mirko Šarović in ministrica za gospodarstvo Črne gore Dragica Sekulić. Predstavnikov Hrvaške na njem ni bilo. Kot je poročal hrvaški poslovni časopis Poslovni dnevnik, hrvaška vlada namreč ni dobila povabila.

Kljub vsemu je hrvaška ministrica za gospodarstvo Martina Dalić udeležencem sporočila, da so Agrokorjeva podjetja v regiji v lasti Agrokorja, da poslujejo normalno in da jih ni zajela kriza, s katero se spopada hrvaški del koncerna. Pričakuje spoštovanje teh lastninskih pravic, kot jih je spoštovala tudi hrvaška vlada pri imenovanju izredne uprave v Agrokorju.

Glede Mercatorja S je Vučić dejal, da ima Srbija neposredno pogodbo s slovenskim Mercatorjem, in ne z Agrokorjem. "To nam daje neke vrste neodvisnost od Agrokorja, smo pa navsezadnje v istem položaju," je zbranim povedal Vučić. Tudi srbski minister Ljajić je potrdil, da ima Srbija zaradi posebnega pravnega statusa Mercatorja S v odnosu do Agrokorja boljši položaj od drugih držav v regiji, so pa težave podobne, zato iščejo skupne rešitve.

Za zaprtimi vrati o nadzoru Agrokorja
Nadaljevanje srečanja je potekalo za zaprtimi vrati, ministri pa so v sprejetih sklepih, ki so jih posredovali z gospodarskega ministrstva, zapisali, da bo vsaka izmed omenjenih držav v skladu s svojo zakonodajo opravila nadzor finančnih in blagovnih tokov podjetij, povezanih z Agrokorjem.

Oblikovali so tudi ministrsko ekipo, ki bo v vsakodnevnem stiku s ciljem izmenjave informacij in sprejemanja skupnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, zaščito interesov dobaviteljev in stabilnega poslovanja podjetij v lasti koncerna Agrokor v vsaki izmed omenjenih držav.

Minister Šarović je po sestanku izrazil bojazen, da bo sanacija Agrokorja potekala na plečih njegovih hčerinskih družb. V BiH-u je deset družb, ki so del koncerna, te pa zaposlujejo šest tisoč ljudi. Izpostavil je tudi, da je Slovenija zaradi stanja v Agrokorju pripravila poseben zakon, ki ga bo slovenski parlament po pričakovanjih potrdil v prihodnjih dneh. "V Bosni razmišljamo o posebnem zakonu, vendar bomo morali o tem, glede na to, da je struktura Bosne drugačna od drugih držav, še razpravljati," je dejal.

Lex Mercator
Spomnimo, da je slovenska vlada po vzoru hrvaškega zakona za Agrokor pripravila svoj predlog zakona za zaščito sistemsko pomembnih podjetij, katere cilj je preprečiti večinskemu lastniku delovanje v škodo odvisne družbe, če je ta sistemskega pomena za državo.

Pripravljeni so se tudi srečati s predstavniki hrvaške vlade s ciljem iskanja skupnih rešitev za stabilizacijo celotnega koncerna Agrokor, ki je s skupaj 60 tisoč zaposlenimi v vseh štirih državah velik delodajalec. V Sloveniji zaposluje 10.500 ljudi, v Srbiji 12.000, nekaj manj pa v BiH-u in Črni gori.