Prihranke delno usmerjamo v nepremičnine, medtem ko nam za vlaganje v vrednostne papirje in različne sklade očitno manjkata zaupanje in finančna pismenost.

Pandemija je še okrepila privlačnost bančnih depozitov – in to kljub dejstvu, da njihov donos povprečno znaša okroglih nič odstotkov.

Slovenska gospodinjstva so namreč v prvem polletju letos stopnjo bruto varčevanja v bankah povečala za slabih deset odstotnih točk, kar nas uvršča na četrto mesto med državami Evropske unije. Da je treba varčevati, v času negotovosti še posebej, meni tudi Alina Meško iz Zveze potrošnikov: "Tudi ta situacija ne bo trajala večno in je treba dati kaj na stran, za zdaj ali za prihodnost."

Najprej je treba oblikovati mesečni proračun, svetuje Meškova: "Da vidimo, koliko denarja potrebujemo za en mesec, za položnice, za hrano itd. Potem poiščemo prihranke, zamenjamo kakšnega dobavitelja za elektriko ali plin, primerjamo cene v trgovinah ..."

Slovenska gospodinjstva sicer za varčevanje namenijo dobrih 13 odstotkov razpoložljivega dohodka, od tega je, kot rečeno, glavnina naloženega v bankah, in sicer ta hip 22 milijard 105 milijonov, nekaj manj kot tri milijarde evrov imamo naložene v družbah za upravljanje, približno tri milijarde pa v pokojninskih skladih. Koliko znaša vrednost naložbenih nepremičnin, je težko oceniti.

V prihodnje je pričakovati, da se bo po vzoru ostalih razvitejših evropskih držav povečalo tudi varčevanje v pokojninske sklade. Še posebej, če bo to – do zdaj precej zanemarjeno – področje prejelo kakšne davčne spodbude.