V Sloveniji se podjetja financirajo predvsem prek bank, ki manjšim podjetjem pogosto ne zaupajo, podjetja pa se lahko znajdejo v težkem položaju, če od večjega kupca na plačilo čakajo 60 dni ali več. Tu vstopijo v igro platforme za vzajemno financiranje, ki združujejo posojilojemalce in posojilodajalce. Na eni strani so podjetja, ki z odstopom odprtih oziroma nezapadlih terjatev ali s kratkoročnim posojilom (z ročnostjo do pol leta) potrebujejo denar, na drugi strani vlagatelji, ki so denar (v zameno za obrestno mero, ki je precej višja kot na bankah) pripravljeni posoditi. "Slovenski trg za financiranje malega gospodarstva je podhranjen. Odkup terjatev je na primer v Sloveniji komaj na polovici povprečja EU-ja. Zato pri Borzi terjatev pomagamo slovenskemu gospodarstvu zagotoviti dodatne vire financiranja. Hkrati vlagateljem na dobičkonosen način odpiramo priložnost sodelovati pri spodbudi malega gospodarstva," pravi Janez Klobčar, predsednik uprave Borze terjatev.

Dolgoročna donosnost 3,5 odstotne točke nad evriborjem
Na platformi Borze terjatev lahko pravne osebe nastopajo kot iskalci finančnih virov ali kot vlagatelji, ki želijo presežek svojega denarja vložiti v kakovostna kratkoročna posojila in terjatve do slovenskih podjetij. "Na naši platformi vlagajo predvsem podjetja, ki imajo presežek likvidnosti. Namesto, da jim denar leži slabo obrestovan na bančnem računu, ga raje vložijo na Borzo terjatev, ki predstavlja alternativo klasičnim, torej kratkoročnim naložbenim produktom. Dolgoročno lahko vlagatelji računajo na donosnost, ki je 3,5 odstotne točke nad šestmesečnim evriborjem. Lani je bil na primer donos v povprečju osemodstoten," nam je povedala Katja Hančič Mlinarič z Borze terjatev. To je donos, ki ga lahko dolgoročno pričakujejo vlagatelji na delniških trgih, ki pa so precej bolj tvegani kot trg P2P-investiranja.

Slovenskemu gospodarstvu pomagali s skoraj 630 milijoni evrov
Borza terjatev je bila ustanovljena leta 2011, s svojo platformo za vzajemno P2P (peer-to-peer) financiranje pa deluje od konca leta 2015. V teh letih so podjetjem na domačem trgu zagotovili za skoraj 630 milijonov evrov financiranja, s čimer so izdatno pomagali slovenskemu gospodarstvu. Naložba je likvidna, povprečna ročnost odkupljenih terjatev in posojil znaša okoli 70 dni. Pomembno je tudi, da z naložbo prek Borze terjatev vlagatelji prispevajo k likvidnosti domačega gospodarstva: "Mala in srednje velika podjetja, ki so za naše gospodarstvo izjemnega pomena (zaposlujejo 70 odstotkov vse delovne sile), pogosto na bankah ne dobijo posojil dovolj hitro ali pa sploh ne, nekatera bi zato lahko tvegala resne likvidnostne težave, če jim ne bi omogočili pravočasnega financiranja," poudarja sogovornica. Podjetje, ki se odloči, da kratkoročna sredstva pridobi na platformi za vzajemno financiranje, mora povprečno plačati enoodstotno mesečno obrestno mero, odvisno seveda od bonitetne ocene podjetja.

Zanimiva alternativa za vlagatelje
Da je odkup terjatev prek specializiranih platform zanimiva alternativa za vlagatelje, nam je potrdil tudi finančni svetovalec Mitja Glavnik: "Omogoča krajše ročnosti in pogosto višje donose kot klasične naložbe, vendar prinaša tudi tveganja. Vlagatelji kupujejo terjatve podjetij s popustom in ob zapadlosti prejmejo polno vrednost, kar pomeni dobiček v obliki obresti. Glavno tveganje je neplačilo terjatve, še posebej v obdobjih gospodarske nestabilnosti. Zato je ključna razpršenost naložb in izbira preverjenih platform. Stroški se razlikujejo glede na platformo, vendar običajno vključujejo provizije za upravljanje in transakcije. Ob ustrezni strategiji je to lahko privlačna dopolnitev portfelja."

Borza terjatev je primerna za večje vlagatelje ...
Borza terjatev ima več kot 800 aktiviranih članov, torej vlagateljev in podjetij, ki jim zagotavljajo kratkoročno financiranje. "Vlagatelji na našem trgu so zelo različni, manjši neposredno prek platforme vložijo 50 tisoč evrov, med večjimi pa so institucionalni vlagatelji z vložki nad enim milijonom evrov. Fizične osebe, profesionalni vlagatelji, lahko vlagajo le prek BTN-sklada terjatev in posojil, pri čemer je priporočljiv najmanjši vložek 150 tisoč evrov, kar za male vlagatelje pogosto ni dosegljivo." Pomembna je razpršitev portfelja in obvladovanje tveganj. "Aktivno upravljamo tveganja in spremljamo vse terjatve in posojila od odobritve do poplačila. Ob brezplačni registraciji na platformi vlagatelji sami določajo naložbene nastavitve, kot so stopnja koncentracije, bonitetni razredi in najdaljša ročnost. Priporočamo, da največja izpostavljenost vlagatelja do posamezne nasprotne stranke ne presega štirih odstotkov."

... Nekster pa tudi za male
Da je varnost srce njihovega delovanja, poudarjajo tudi pri Neksterju, kjer, kot pravijo, v vseh letih delovanja še noben vlagatelj (teh je trenutno več kot 2700) ni zapustil platforme z manj sredstvi, kot jih je vložil. "Naša ključna prednost je varnost, saj so vsa sredstva 100-odstotno zavarovana z naprednim varnostnim sistemom. Razvili smo namreč večstopenjski varnostni sistem, ki vključuje kreditno zavarovanje pri največji kreditni skupini na svetu, ki nudi jamstvo v primeru neplačil, rezervni sklad, ki varuje vlagatelje pred nepredvidenimi dogodki in omogoča visoko likvidnost investitorjem, ter dvostopenjski sistem preverjanja podjetij, kjer vsako podjetje prestane natančno analizo bonitet, finančnih kazalnikov in tveganj, preden se mu odobri financiranje," nam je povedal Nejc Apšner iz Neksterja, kjer lahko svoje prihranke oplemenitijo tudi fizične osebe. "Mali vlagatelj lahko začne že z enim evrom, kar omogoča vstop širokemu krogu uporabnikov z minimalnim tveganjem."

Lani izplačali za skoraj pol milijona obresti
Kako varna je naložba in kakšen je povprečen donos? "Donosnost se razlikuje glede na strategijo vlaganja. Strategija visokih donosov je v preteklem letu dosegla povprečen letni donos 6,08 odstotka, medtem ko je donos v zadnjih treh letih znašal dobrih 19 odstotkov. Strategija visoke likvidnosti je v preteklem letu prinesla povprečen 5,05-odstotni letni donos, v zadnjih treh letih pa 15,76-odstoten. Triletni donosi jasno odražajo stabilnost in konstantnost donosov na naši platformi, kar vlagateljem zagotavlja zanesljivo in predvidljivo rast premoženja." Ob tem tudi podpirajo lokalno gospodarstvo in omogočajo financiranje malih in srednje velikih podjetij, ki iščejo fleksibilne vire kapitala za rast in razvoj. "V slovensko gospodarstvo smo do zdaj vložili več kot 500 milijonov evrov, od tega prek platforme slabih 200 milijonov evrov. Vlagateljem smo izplačali že 1,8 milijona evrov obresti, pri čemer je bilo lani izplačanih skoraj 500.000 evrov."

"Priložnost za združitev varnosti in donosnosti"
Nekster se osredinja na financiranje malih in srednje velikih podjetij, ki so gonilo gospodarskega razvoja. "Kar 96,7 odstotka podjetij na naši platformi prihaja iz Slovenije, saj si prizadevamo aktivno podpirati domače podjetništvo in lokalno gospodarstvo. Vlagateljem ne omogočamo le donosnega vlaganja, ampak tudi sodelovanje pri financiranju podjetij, ki si prizadevajo za rast, stabilnost in inovacije. Višina naložb na platformi se giblje od nekaj tisoč evrov do več milijonov, odvisno od preferenc posameznih vlagateljev. Vedno poudarjamo pomen razpršitve portfelja, saj ta predstavlja temelj dolgoročne stabilnosti in varnosti. Na drugi strani uživamo zaupanje institucionalnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi, ki vlagajo več milijonov evrov in potrjujejo našo varnost."

Kako tvegan je avtomobilski sektor?
Seveda se kljub vsem temeljitim preverbam lahko zgodi, da platforme za vzajemno financiranje posodijo denar podjetju, ki propade. Katja Hančič Mlinarič, Borza terjatev: "Tveganje seveda vedno obstaja, lahko je neko podjetje idealno danes, že naslednje leto pa bo v stečaju, a takšnih, ki bi res propadla, je bilo v zgodovini Borze terjatev zelo malo in jih lahko preštejemo na prste rok. V takšnih primerih nam koristijo stvarna zavarovanja, ki jih pridobivamo od prejemnikov financiranja. Lani smo postali člani sistema SISBIZ, s čimer lažje merimo tveganja, saj takoj vidimo, koliko je na primer zadolženo posamezno podjetje. Sicer pa so varovalke že pri sami registraciji, saj smo poleg sistema SISBIZ povezani tudi z bonitetno hišo Dun & Bradstreet." V zadnjem času bi lahko tveganja predstavljala podjetja, ki so močno izpostavljena nemški avtomobilski industriji. "Imeli smo tudi takšen primer, a je potem podjetje pridobilo nove naročnike iz drugih držav, predvsem iz Kitajske, tako da njegovo poslovanje ni ogroženo. Pri našem poslu je potrebno aktivno spremljanje aktualnih gospodarskih razmer in odzivanje na te."