Nemški gospodarski analitiki so sestavili seznam evropskih mest z največjimi možnostmi za prihodnost glede gospodarske rasti, kupne moči, priseljevanja in trga dela.

Poljaki med najboljšimi
Na prvem mestu je Dublin, ki mu sledijo Luxembourg in Helsinki, presenetljive pa so izjemno dobre uvrstitve mnogih srednje- in vzhodnoevropskih mest. Med "konkurenco" Ljubljani se je najbolje odrezala Varšava. Poljakom je uspel skok na 5. mesto. Na sedmem mestu najdemo Budimpešto, mesto nižje pa je Praga.

Decentralizacija? Pa kaj še!
Feri, ki velja za enega največjih zasebnih ekonomskoraziskovalnih inštitutov v Evropi, med analizami doseženih izsledkov izpostavlja vedno večjo razpoko med velikimi in majhnimi mesti. Ta ugotovitev je presenetljiva, saj je doslej veljalo, da globalizacija in internetizacija poslovanja državam prinaša večjo decentralizacijo.

Med vzroki za naraščujoči vpliv urbanih konglomeratov naj bi bile težnje podjetij po strnjenju uprave in razvojnih oddelkov na enem mestu; v okolju, ki je do podjetništva še posebej prijazno. Pri tem so velemesta v prednosti, saj podjetjem ponujajo boljšo infrastrukturo, več storitev, izjemen nabor delovne sile, dostopnost centrov moči (politične in gospodarske institucije) ter najboljše prometne ter komunikacijske povezave. Sodobna podjetja so tudi daleč stran od podobe velikih in umazanih konglomerratov, ki so jih pred desetletji izrivali iz urbanih središč. Prav nasprotno: z razmahom vlaganj v visokotehnološke panoge oz. znanost in razvoj so sodobna podjetja postala majhna, prilagodljiva in do okolja prijazna.

R. S.