Dolg bo odkupila Družba za upravljenje terjatev bank (DUTB) oziroma t. i. slaba banka. Ureditev tega vprašanja je bil glavni odložni pogoj pri prodaji Cimosa italijanskemu skladu Palladio Finanziaria.

Toda o dogovoru mora odločati še hrvaška vlada, a ker se to ne bo zgodilo pred četrtkom, je vprašanje, kaj bo storil italijanski sklad, je poročala Televizija Slovenija.

Kot je po srečanju s hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem na Otočcu povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bo DUTB od hrvaške Agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) odkupil terjatve. DAB namreč toži Cimos zaradi terjatve iz devetdesetih let, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila. Skupaj z obrestmi je ta znesek narasel na 57 milijonov evrov, kolikor znaša tudi tožbeni zahtevek DAB-a.

V čakanju na jutrišnji dan
Po kakšni ceni bo DUTB terjatve odkupil, danes še niso razkrili, tam zadeve zaenkrat tudi še ne komentirajo.

Dogovora obeh ministrov za zdaj ne komentira niti uprava Cimosa, ki pa naj bi se neuradno odzvala v torek. Je pa zadovoljstvo z dogovorom izrazil predsednik sveta delavcev Trajko Isovski, ki je vest o dogovoru ocenil kot vzpodbudno. Ob tem je sicer poudaril, da "je jutri nov dan", saj bo treba natančno videti, kaj je vsebina dogovora ter kako bodo odreagirali v Palladio Finanziaria. "Mi seveda upamo na najboljše," je dodal.

Italijanski kupci na čistem
Po dogovoru protokola, o katerem se bodo uskladili v torek, bo hrvaška stran odstopila od tožbe, tako da bo imel kupec 92-odstotnega deleža Cimosa "čisto situacijo", je dejal minister, torej mu ne bodo grozili morebitni stroški.

"Dogovorila sva se, da bosta strani nosili vsaka svoje stroške sodnega postopka oz. da bo hrvaška stran od sodnega postopka odstopila. Verjamem, da sta državi naredili vse, da se Cimos reši oz. da kupci dobijo popolnoma čisto situacijo," je povedal Počivalšek.

Marić je bil zadovoljen, da bodo po 20 letih neukvarjanja s primerom Cimos sedaj rešili to "agonijo". "Upam, da bomo s tem trajno rešili problem proizvodnje in zaposlenih tako v Kopru v Sloveniji kot v Istri na Hrvaškem," je povedal.

Poziv k rešitvi
Uprava Cimosa je skupaj z vodstvom hrvaškega dela skupine in predstavniki zaposlenih že na dopoldanski novinarski konferenci v Kopru pozvala vladi Slovenije in Hrvaške k dogovoru za rešitev podjetja.

Prvi mož Cimosa Gerd Rosendahl je poudaril, da jim je uspelo prestrukturirati družbo in dobiti nova naročila, da pa bodo vsa dosedanja prizadevanja brez vrednosti, če ne pride do dogovora. Jutri se namreč izteče rok za izpolnitev vseh odložnih pogojev italijanskega sklada Palladio Finanziaria za nakup 92-odstotnega deleža Cimosa, med katerimi je glavni dogovor glede odprte tožbe na Hrvaškem.

Propad prodaje Italijanom bi utegnil Cimos pahniti v stečaj, s čimer bi ogrozili tudi prihodnost skoraj 4.400 zaposlenih, od tega 1.600 samo v matični družbi v Kopru.

V prestrukturiranje vloženega veliko napora
Rosendahl, predsednik uprave Cimosa, je najprej opozoril na uspešno opravljeno prestrukturiranje družbe ter dodal, da je po podpisu pogodbe o prodaji prišlo tudi veliko novih naročil. Tako so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi Cimosu zagotovili uspešno prihodnost.

Če ne bo prišlo do končnega sporazuma o prodaji, rok za sklenitev katerega se izteče v torek, "potem bi ogrozili naše nove posle, naša nova naročila ter delovna mesta 4.000 zaposlenih", je dodal. Vsi v skupini Cimos po njegovih besedah upajo, da bodo zadeve do torka rešili, "sicer bodo vse delo, vsi napori okoli prestrukturiranja vredni skoraj nič". Po Rosendahlovih besedah morata do rešitve priti obe vladi, slovenska in hrvaška, pa tudi obe t. i. slabi banki.

Delitev na slovenski in hrvaški del nesmiselna
Izvršni direktor Cimosa Andraž Brodnjak je ob tem opozoril, da s Cimosom tesno dela in se nanj zanaša okoli 500 dobaviteljev v Sloveniji in več kot 200 dobaviteljev na Hrvaškem. Glede možnosti, da bi hrvaški del Cimosa stopil na samostojno pot, pa je predsednik uprave razmišljal, da zaradi sinergije ne bi imelo smisla deliti skupine na dva dela in da to ne bi bilo dobro ne za slovenski ne za hrvaški del Cimosa.

Tako Rosendahl kot Brodnjak sta ob tem opozorila na "solidno zdravje" skupine. Stranke so tako pripravljene delati z njimi, v prihodnjih sedmih letih pa pričakujejo za 400 milijonov evrov poslov, je navedel Rosendahl, ki je v stalnem stiku s skladom Palladio Finanziaria ter še vedno upa in pričakuje uspešen izid pogovorov med slovensko in hrvaško stranjo.

Podporo sklenitvi dogovora, ki bi rešil podjetje, so izrazili tudi sindikalisti. "Vsi smo tu z istim ciljem," je ob robu novinarske konference povedal Gino Šverko iz hrvaškega sindikata metalurgov. Predstavnik slovenskega sindikata SKEI Sašo Ristič pa je poudaril, da med njimi ni razlik v pogledih ter da je "strateško pomembno tako za Istro, Slovenijo kot tudi za Hrvaško, da se ta zadeva reši".