Pravni pregled kaže, da bo oddajanje v večstanovanjskih stavbah v mestnih jedrih, kot so Ljubljana, Piran, Koper, Izola, Radovljica, Ptuj ali Maribor, praktično nemogoče,
Pravni pregled kaže, da bo oddajanje v večstanovanjskih stavbah v mestnih jedrih, kot so Ljubljana, Piran, Koper, Izola, Radovljica, Ptuj ali Maribor, praktično nemogoče," ugotavljajo v koordinaciji slovenskih sobodajalcev. Foto: BoBo

Dopolnjeni predlog novega zakona o gostinstvu po navedbah koordinacije slovenskih sobodajalcev, v katero so se povezali Združenje sobodajalcev, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov ter Združenje lastnikov nepremičnin Slovenije, prinaša številne bistvene spremembe v primerjavi z javno objavljenim osnutkom maja lani. "Kljub večkratnim pozivom naši bistveni predlogi niso bili upoštevani. S tem se številni državljanke in državljani, ki jih predlog zakona neposredno zadeva, izločajo iz javne razprave o tako pomembnem predpisu, ki jim reže vsakdanji kruh," so zapisali v sporočilu za javnost.

Vladnim predstavnikom očitajo, da niso želeli razkriti bistvenih podatkov, kot na primer, koliko stanovanj bi v primeru sprejetja zakona sploh prešlo iz kratkoročnega v dolgoročni najem, koliko bi jih dejansko prišlo na trg in kakšen bi bil vpliv na cene nepremičnin. "Celo podatki ministrstva kažejo, da ni dokazane vzročno pomembne povezave med številom kratkoročnih najemov in dostopnostjo stanovanj. Število aktivnih kratkoročnih najemov v Ljubljani je od 2019 do 2023 celo upadlo, medtem ko so cene nepremičnin v vseh analiziranih mestih močno narasle. Tudi tuje analize kažejo, da vpliv kratkoročnega oddajanja na cene stanovanj ni dokazan ali pa je zanemarljiv," so zapisali.

Zakon sicer omogoča oddajanje, a pod nemogočimi pogoji

Čeprav zakon formalno dopušča kratkoročno oddajanje, pravne določbe po navedbah sobodajalcev dejansko onemogočajo njegovo izvajanje. "Pravni pregled kaže, da bo oddajanje v večstanovanjskih stavbah v mestnih jedrih, kot so Ljubljana, Piran, Koper, Izola, Radovljica, Ptuj ali Maribor, praktično nemogoče. A tudi sobodajalci zunaj mestnih jeder ne bodo nič na boljšem," so poudarili.

Sobodajalci so zapisali, da na negativne učinke predloga novele zakona opozarjajo tudi številne občine, njihova prizadevanja pa po njihovih trditvah podpira tudi Vseevropsko združenje počitniških nastanitev (EHHA), ki da je v vrsti podobnih primerov že večkrat uspešno opozorilo Evropsko komisijo na kršenje prava EU-ja pri podobnih zakonih.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je, kot jim očitajo, predlog pripravilo za hrbtom tistih, ki jih ta najbolj zadeva. Po besedah predsednice Združenja sobodajalcev Katje Rezman so sicer prejeli vabilo na sestanek na ministrstvu, ki bo v torek, a se jim ob napovedi ministra Matjaža Hana, da "računa na vladno potrditev predloga zakona med 13. in 20. marcem", sestanek zdi zgolj formalnost.

"Zainteresirana strokovna javnost, več kot 450 lokalnih turističnih organizacij, društev, interesnih združenj in občin ter v tem trenutku več kot 1200 podpisnikov peticije poziva ministra Hana in ministrstvo k objavi ponovne javne razprave o predlogu zakona o gostinstvu," so poudarili. Podpise bodo na torkovem sestanku predali predstavnikom ministrstva.

Minister Han je prejšnji teden po srečanju z župani pojasnil, da je predlog zakona zelo zahteven. "Mi nekatere stvari urejamo, Slovenija pa si želi status quo," je takrat pripomnil.