Leta 2007 se je kot prvi Srb povzpel na Forbesovo lestvico najbogatejših Zemljanov: težek je več kot milijardo dolarjev, po nekaterih podatkih je bilo njegovo premoženje že leta 2006 vredno več kot 1,5 milijarde evrov, od lani pa se je njegovo premoženje gotovo še malce povečalo.

Leta 1945 blizu Varvarina rojeni poslovnež je leta 1971 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Beogradu, svojo poslovno pot pa začel v Jugobanki in podjetju Trajal, leta 1977 pa je prešel na Kemijsko industrijo Župa, kjer je ostal 13 let in postal tudi glavni direktor. Leta 1990 je postal namestnik premierja, a je na položaju ostal le 6 mesecev, že vmes pa je ustanovil svoje paradno podjetje Delta M (M naj bi se nanašal na njegovi inicialki MM), ki je postalo med vojno, takrat je sedež podjetja preselil v Moskvo, Kijev in na Ciper, in režimom Slobodana Miloševića nadvse uspešno.

Do prvega milijona zaradi tuje neumnosti
Kot je sam nekoč dejal, je svoj prvi milijon mark bolj kot po lastni pameti zaslužil zaradi tuje neumnosti. Podal se je tudi v bančništvo, ustanovil banko Delta, ki pa jo je leta 2005 prodal banki Intesa. Njegov imperij ima svoje lovke razpredene v Ukrajini, Bolgariji, Romuniji, Albaniji, BiH-u in Črni gori, po propadu sodelovanja z Mercatorjem, ki naj bi ga skušal prevzeti, pa zdaj Delta le prihaja tudi v Slovenijo.

Vedno v dobrih odnosih z oblastmi
Njegove povezave z Miloševićem so bile, razen ko je bil namestnik premierja, vedno ovite v tančico skrivnostnosti. Po padcu režima je še naprej ostal v tesnih odnosih z najvišjimi politiki, med njimi tudi z Dušanom Mihajlovićem, ki je bil takrat notranji minister, in tudi danes velja, da ima Mišković velik vpliv na vodilne politike, po nekaterih podatkih naj bi bil celo tretji najvplivnejši človek v državi, za Koštunico in Tadićem.

9. aprila leta 2001 so ga ugrabili in ga po 18 urah, po plačilu takratnih okoli 7 milijonov nemških mark, izpustili sredi Beograda. Po atentatu leta 2003 na priljubljenega srbskega premierja Zorana Djindjića, s katerim sta se zelo dobro razumela, so ugrabitev Miškovića pripisali pripadnikom skupine Dušana Spasojevića, ki je umorila tudi premierja. Spasojevića in njegove privržence so pozneje prijeli v Franciji, a so bili zaradi pomanjkanja dokazov izpuščeni. "Lastnik Delte je živ primer, kako se je dalo kljub vojni, sankcijam in hiperinflaciji toliko obogateti, da se da v manj kot 24 urah zbrati več milijonov mark za plačilo odkupnine. In to brez sodelovanja s prejšnjim režimom, kot trdijo v podjetju," je aprila 2001 pisal časopis Reporter.

Srbski Gates o Gatesu
Njegovih izjav za javnost je malo, a tiste ostanejo v spominu. "Bilo bi dobro, če bi Srbija imela Billa Gatesa, ampak ga pač nimamo. Takšni smo, kot smo, in boljšega od nas ni," je dejal leta 2004 na sedežu svojega podjetja, njegove besede pa so merile na politiko. Želel je namreč poudariti, da bi morala takratna vlada bolj upoštevati poslovneže. Leto pozneje je pozval premierja Vojislava Koštunico, da naj se čim prej loti gospodarskih vprašanj, predsem privatizacije in zunanjetrgovinskega primanjkljaja. S prstom je pokazal na sosednje države in vlado okaral, da so prehitele Srbijo, ker se ta preveč ukvarja s političnimi težavami namesto z gospodarskim razvojem.

"Ko se bo enkrat pisala zgodovina odnosov med srbskimi politiki in poslovneži, bo Mišković v njej zapisan kot prvi poslovnež, pred čigar vrati so stali ugledni politiki, in ne nasprotno," je lani pisal časopis Evropa.

K. T.