Tokrat je bil gost oddaje Odmevi finančni minister Janez Šušteršič. Z voditeljem Slavkom Bobovnikom sta se pogovarjala o prihajajočem rebalansu proračuna, socialnem dialogu, prodaji premoženja in drugih ukrepih, ki naj bi državo povlekli iz krize.
__________________________________________
Sindikati sicer protestirajo, a vendar so pripravljeni na pogovor v nasprotju s pred nekaj meseci, ko je bil sleherni kompromis nesprejemljiv. Se zavedajo vseh težav?
Mi smo imeli v ponedeljek prvo srečanje z Ekonomsko-socialnim svetom. Tudi sami smo dobili vtis, da se na obeh straneh, delodajalski in sindikalni, zavedajo resnosti položaja in resnosti gospodarskih razmer ter predvsem tega, da ne moremo pričakovati, da bodo gospodarske razmere kaj dosti boljše letos ali pa prihodnje leto - in da se mora dejansko, ko se je gospodarstvo prilagodilo in ko so se ljudje doma prilagodili na te slabše razmere, zdaj temu prilagoditi tudi javni sektor.
In ta dialog bo potekal med vami in sindikati?
Seveda.
Je pa zanimivo nekaj drugega. Ko poslušamo sindikalne zahteve, se nehote spomnimo, da so veliko tega obljubljale tudi stranke med predvolilno kampanjo - obdavčitev velikih nepremičnin, obdavčitev luksuza - in pozneje ugotovile, da to niso primerna orodja za polnjenje proračunske luknje.
Predvsem gre za to. Sindikati so odprli to vprašanje obdavčevanja premožnih. Mi v Sloveniji nimamo pravih davkov v ta namen. Vemo, da ljudje v Sloveniji, ki so najpremožnejši, lahko prijavljajo zelo nizke dohodninske napovedi, ker njihovo premoženje ne izvira iz prihodkov, ki se tam prijavljajo. Se pravi, neko dvigovanje stopenj teh ljudi, na katere sindikati pogosto upravičeno kažejo s prstom, ne bi zajele. Če bomo dobili neke dobre predloge, jih bomo zagotovo preučili.
Francoski socialistični predsedniški kandidat pravi, da bodo zdaj najbogatejši tam obdavčeni celo s 75 odstotki. Naša socialna kapica gre nekoliko v drugo smer. V smer razbremenitve?
Večina evropskih držav ima takšno ali drugačno socialno kapico, na eni ali na drugi strani. Mi smo glede tega precej izjema. Sicer pa so tisti ljudje v Franciji najbogatejši, so veliko bogatejši od tistih, ki imajo ta pridevek pri nas.
Ampak tudi reveži so pri nas mnogo revnejši.
Seveda, zato pa imamo socialni sistem, imamo minimalno plačo, imamo tudi socialne pomoči, ki ustrezajo našemu standardu.
Vrnite nam pokradeno, je bilo slišati. Nekaj teoretičnih možnosti, da dobimo delček tistega denarja, ki je verjetno, tudi iz Slovenije, izginil v eno izmed davčnih oaz?
Dvomim, da je za to kakšna možnost. Ta denar je porabljen, če tako razmišljamo. Je pa nekaj zelo pomembno. Sindikati opozarjajo na reševanje tistih, ki so krizo povzročili. Mi smo, recimo, na vladi sprejeli sklep, da bomo storili vse, da NLB-ja ne bi več kapitalizirali iz proračuna, ampak naj ga kapitalizirajo tisti, ki v tem vidijo neko priložnost.

Ekonomisti pravijo, da so cilji dobri. Poti za dosego ciljev ne poznamo. Jih poznate vi v vladi?
Mi smo danes imeli prvo proračunsko sejo, katere namen je bil cilj, da primanjkljaj proračuna ne bo presegel treh odstotkov bruto domačega proizvoda. To smo izrazili tudi v številki, da proračunski odhodki ne smejo preseči 8,9 milijarde evrov. V prihodnjih tednih bomo opravili pogovore. Zelo jasno je – najprej moramo pogledati, kaj pomenijo ti sklepi, ki smo jih danes sprejeli, možnosti notranje racionalizacije, kakšne pobude za varčevanje bomo še prejeli. Potem pa bomo opravili tudi krog pogovorov o nujnih spremembah zakonodaje, ki bi omogočile nižje izdatke.
Gospod minister, v času pred volitvami smo poslušali analize, zdaj smo slišali cilje. Mudi se, ni veliko časa. Poti morajo biti znane čim prej.
Saj bodo. Konec marca bo rebalans v državnem zboru.
In takrat se bo vedelo?
Seveda.
Koliko bodo nižje plače, koliko bo manj zaposlenih …?
Vse to. Vedelo se bo, kaj predlagamo, vedelo se bo tudi, kaj izmed tega nam bo do takrat uspelo uskladiti s socialnimi partnerji. Potem pa bo odločal DZ.
Sindikati pozivajo k postopnosti. Imamo čas, imamo možnost za postopnost ali morate zarezati takoj?
Zarezati moramo takoj. Takoj je treba spraviti primanjkljaj proračuna v ta okvir treh odstotkov BDP-ja. To je nujno zaradi naše kredibilnosti navzven, tudi do morebitnih investitorjev. Je pa seveda res, da bomo morali kombinirati ukrepe, ki bodo 'prijeli' takoj, ter neke pogovore, ki bodo trajali nekaj dlje, se pravi strukturni ukrepi, ki bodo omogočili dolgotrajnejše zniževanje odhodkov.
Pogosto listam časopis in vidim, da je polovica držav Evropske unije v težavah, podobnim slovenskim, sprejela povečanje DDV-ja. Zakaj se tega tako otepamo?
Zaradi specifičnosti slovenskega sistema, kjer bi se to hitro prelilo v višje cene, te višje cene bi zahtevale uskladitev socialnih transferjev, plač v javnem sektorju in tudi pokojnin. In večina tega denarja bi zelo hitro odšla spet ven iz proračuna.
To verjetno ve tudi teh 13 držav, ki so doslej uporabile to orodje. Bo šlo na eni strani z nižanjem davkov, ki ste ga obljubili, na drugi pa brez povišanja DDV-ja?
Pri ocenah odhodkov in pri postavljanju te meje proračuna za letos smo upoštevali davčne razbremenitve za približno 150 milijonov evrov, pa tudi varnostno rezervo za poslabšanje gospodarskih razmer. Da smo glede tega ravnali previdno, upravičeno potrjujejo podatki, ki so bili danes objavljeni za lansko leto.
Ste upoštevali tudi to, da se bo precejšen del viškov v javnem sektorju prelil iz te v pokojninsko blagajno? To je treba že zdaj 'hudo' polniti iz proračuna. Bo zdržala?
Gre za to, da je v javnem sektorju na nekaterih področjih prezaposlenost. Ko bomo reorganizirali organizacijo javnega sektorja, se bo seveda pokazalo, da so nekatera delovna mesta odveč. In upokojevanje je morda ena najmehkejših oblik, kako se od ljudi posloviš, še bolje pa bi seveda bilo, če bi si ti ljudje našli zaposlitev v zasebnem sektorju.
Koliko pa mislite, da imate v resnici časa za ureditev pokojninske blagajne, za reformo pokojninskega sistema?
V ponedeljek, ko smo sedeli s socialnimi partnerji, je bilo izražene tudi nekaj volje s strani sindikatov, da bi se tudi o pokojninski reformi začeli zelo hitro pogovarjati. Mislim, da bi bilo to dobro. Je pa to ukrep, ki bi takoj veliko prinesel. Pomemben je predvsem za vzdržnost javnih financ na srednji rok.
Ampak poglejte, leta hitro bežijo. Politično ne poznam vlade, ki bi pokojninsko reformo sprejela v zadnjem ali pa predzadnjem letu svojega mandata.
Saj mi ne bomo vedeli, katero bo zadnje leto, zato bomo kar začeli delo.
V eni naših oddaj ste omenili mednarodni razpis za dokapitalizacijo NLB-ja. Danes je izšel v Delu. Ste se temu mednarodnemu razpisu odpovedali?
Ne gre za razpis za dokapitalizacijo, gre za razpis za predsednika uprave. Seveda vlada ne razpisuje tega delovnega mesta. To delovno mesto razpisuje nadzorni svet. Oni so se odločili tako, kot so se, in to je njihova avtonomna pristojnost.
Vam je nadzorni svet nekoliko pobegnil?
Nima mi kam uiti, ker ne sedi pri vladi. Vlada ne daje navodil nadzornemu svetu NLB-ja.
Ste pa rekli, da poznate interese. Koga bi utegnila odnesti dokapitalizacija NLB-ja?
Upam, da do takrat, ko bo dogovor sklenjen. Danes smo si postavili neki rok konec aprila in bilo bi dobro, da ta pogajanja potekajo za zaprtimi vrati, dokler ne bodo blizu konca.
Kdaj in koliko bomo prodajali premoženje, ki je zdaj še neposredno ali pa posredno v lasti države?
V NLB-ju ne gre za prodajo premoženja, gre za dokapitalizacijo, se pravi, da dobimo dodatne vlagatelje. S tem se bo delež države zmanjšal v odstotku, ne pa v znesku. Pri drugih podjetjih za zdaj nimamo načrta, bo pa to treba sprejeti. Mislim, da bodo tam, kjer ni nekih strateških razlogov, da bi država ostala lastnica, ta podjetja zelo hitro na prodaj. Če se bo dalo, na tak način, da jih bodo novi lastniki tudi sanirali in preoblikovali v boljša podjetja.
Nekateri so prepričani, da časi zdaj niso najprimernejši za prodajo, saj so cene nizke.
Prodajaš lahko iz dveh razlogov. Ker moraš ali pa ker so dobri časi. Mi smo zdaj v situaciji, ko moramo.
Investicije so v tem trenutku 40 odstotkov pod tistimi iz leta 2008 in tu verjetno ni več rezerve. Tudi sami sebi žagamo vejo, na kateri sedimo?
Seveda, ampak predvsem potrebujemo investicije v zasebni sektor, potrebujemo investicije, ki jih bodo investirali zasebni naložbeniki iz tujine. Tega kapitala, interesov je kar nekaj, tudi zunaj Evropske unije. In če bomo dovolj pametni in se znali mirno, verodostojno obnašati, lahko računamo tudi na kakšno naložbo v Slovenijo.
Veliko naj bi prihranili v zdravstvu. Tam že zdaj vsi vpijejo, da ne morejo izvesti svojega programa, ker ni dovolj denarja.
V celotni zdravstveni blagajni so različni izdatki - za bolnišnice, zdravila, posredniške marže … tam je še kar nekaj rezerve. Mislim, da lahko to s sposobnim direktorjem, ki bo to znal izpeljati, tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje izpelje leto normalno.
Ta direktor, ki je zdaj, ni dovolj sposoben?
To bo pokazal čez leto.