Državno porabo smo letos začrtali na devetih milijardah evrov, prihodnje leto bo ta številka še višja, za 450 milijonov evrov. Kljub večji porabi in zadnji napovedi, da gospodarske rasti prihodnje leto ne bo, minister za finance optimistično napoveduje, da bo luknja v proračunu prihodnje leto le 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Ta primanjkljaj, ki smo si ga zastavili, bomo zagotovili. Ocena prihodkov izhaja iz ocen gospodarske rasti. Vlada bo do konca septembra pripravila predlog proračuna, kjer bo ocenila prihodke in odhodke in predlagala ukrepe na obeh straneh," pravi minister za finance Janez Šušteršič.
Vlada še ni pokazala računice
A kakšni bodo ti ukrepi, minister ne pove. "Ta račun se lahko izide le, če dvignemo DDV, uvedemo davek na nepremičnine, predvsem pa, da država začne prodajati svoje premoženje," je po drugi strani jasen ekonomist Maks Tajnikar.

"Država se bo nesporno morala dezinvestirati. To pomeni, da bo zlasti morala izstopiti iz bančnega sistema in nekaterih velikih državnih podjetij. Na ta način bo morala dobiti prihodek, ki bo to praznino na prihodkovni strani zapolnil," je pojasnil.

Pri odhodkih pa Tajnikar ne vidi drugih možnosti kot sprejetje pokojninske reforme. Dejstvo namreč je, da bodo ti rasli, tudi zaradi vse višjih obresti na državne dolgove. Samo letos bomo plačali za 670 milijonov evrov obresti.
Ne pomoč za državo, za banke
Je torej čas, da Slovenija zaprosi za mednarodno pomoč, kot je danes javnost opozoril ekonomist Jože P. Damijan?
"Država ne bo potrebovala pomoči Evropske unije, bodo pa skoraj zagotovo potrebovale takšno pomoč državne banke. Ker kot vidimo, NLB potrebuje eno milijardo evrov, tega pa nima ne država ne zasebni investitor v tujini," sklene. Proračun za prihodnji dve leti bodo poslanci obravnavali na oktobrski seji državnega zbora.
Vesna Zadravec, TV Dnevnik