V Washingtonu se je končalo redno jesensko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev nacionalnih bank 188 držav članic obeh vodilnih mednarodnih finančnih ustanov. Slovenijo sta zastopala finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije.

Skupni razvojni odbor Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke je ugotovil, da se nadaljuje okrevanje svetovnega gospodarstva, a je pri tem opozoril, da morata obe ustanovi ostati previdni in paziti na morebitna nova tveganja. Posebej so poudarili potrebo po napolnitvi sklada Svetovne banke za razvojno pomoč nerazvitim državam.

Ena izmed glavnih tem srečanja so bile razmere v ZDA, kjer politiki še vedno niso dosegli dogovora o proračunu in povišanju dozdajšnje meje dovoljenega zadolževanja države, ki zdaj znaša 16.700 milijard dolarjev, zaradi česar je mednarodni denarni in finančni odbor IMF-a (IMFC) že izrazil zaskrbljenost.

Udeleženci so se strinjali, da so posledice bolj ali manj nepredvidljive, vsekakor pa zelo slabe, saj najmočnejša država na svetu, katere dolar je svetovna rezervna valuta, ne bo več zmožna plačevati svojih dolgov.

Ne IMF in ne skupina G20 nimata pripravljenih načrtov za ublažitev posledic, če ameriški kongres ne bo dosegel dogovora, zato zdaj vsi računajo, da bo prevladala zdrava pamet.

Slovenija in Ciper črni ovci
Če izvzamemo ZDA, je po ocenah zbranih v Washingtonu svetovno gospodarstvo na dobri poti, saj se okrevanje nadaljuje, pri čemer so motor rasti še naprej "hitro rastoči" trgi, čeprav rastejo malo počasneje od pričakovanj. Z izjemo Cipra in Slovenije okreva tudi Evropa.

Po besedah direktorice IMF-a Christine Lagarde se gospodarska razmerja moči spreminjajo in svet postaja bolj multipolaren, vendar pa moč v mednarodnih finančnih ustanovah še ne odraža sprememb.
Tako kot Varnostni svet ZN-a tudi v mednarodnih finančnih ustanovah še niso izvedli potrebnih reform, čeprav so že dogovorjene in v večini članic potrjene. Tudi tukaj je največja ovira ameriški kongres, brez katerega hitro razvijajoče se države, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija in druge, ne bodo dobile več glasovalnih pravic.

Lagardova je na srečanje prinesla dobro novico za države v razvoju, ki lahko računajo na levji delež sredstev od prodaje tretjine zlatih zalog IMF-a. Tudi predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim je napovedal, da bodo v treh letih znižali administrativne stroške za 400 milijonov dolarjev letno in ta denar vložili v razvoj.

V nasprotju s preteklimi leti tokrat srečanja niso spremljali protesti. Nekaj ljudi se je sicer zbralo pred poslopjem Svetovne banke in protestiralo proti projektom "umazane" energije, ki jih po svetu financira banka, pred sedežem IMF-a pa so potekale demonstracije proti predsedniku Sudana Omarju Al Baširju in proti projektom razvoja, ki prebivalce nekaterih predelov Etiopije spreminjajo v begunce. Protestirali so tudi trije sindikalisti, ker IMF za kovinarska dela najema delavce, ki niso člani sindikata.