Zastopniki delavcev železnic, ki od ponedeljka doma čakajo na delo, so postali Veselko Buletinac, Ivan Koren, Miloš Rusič in Andrej Rodinger. Svoje nadaljnje dejavnosti bodo predstavili v četrtek, medtem ko bo vodstvo železnic svoj del zgodbe pojasnilo v sredo. Znano je, da so Slovenske železnice napotile 1.075 zaposlenih na čakanje. To pa še ni dokončna številka, saj jih bodo v drugi fazi na čakanje lahko napotili do 2.000.

Iniciativni odbor je že v petek opozoril, da naj bi delavski direktor Slovenskih železnic Albert Pavlič in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs sodelovala pri oblikovanju seznama zaposlenih za čakanje na delo, pri čemer naj bi izbrali veliko izobraženih zaposlenih, medtem ko dela zdaj opravljajo zaposleni brez ustrezne izobrazbe. Seznam po mnenju odbora zato ni narejen strokovno, Pavliča in Berdajsa pa so pozvali k odstopu.

Berdajs in vodstvo navedbe zanikata
Berdajs je že zavrnil navedbe, da naj bi pripravljal sezname. Ti so bili po njegovih besedah sestavljeni na podlagi ugotovitev posameznih vodstvenih delavcev glede produktivnosti zaposlenih in obsega dela.

Tudi vodstvo SŽ-ja z Goranom Brankovičem na čelu je zatrdilo, da so zaposlene, ki so vključeni v ukrep začasnega čakanja na delo, izbirali direktorji posameznih področij v sodelovanju z vodji posameznih organizacijskih enot glede na trenutni obseg dela ter glede na ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja.

"Sindikati nismo imeli vpliva na sezname"
Podobno so za MMC povedali še reprezentativni sindikati na železnicah. Sporočili so nam, da ne drži očitek o sindikalnem šikaniranju posameznih delavcev, sindikati pa tudi niso imeli nobenega vpliva na izbor delavcev, ki so bili napoteni na čakanje. To je bilo v domeni najvišjega vodstva in vodstev posameznih organizacijskih struktur SŽ-ja, pravijo.

Delavci na čakanju ohranjajo vse pravice
S svetom delavcem in s sindikati se je sešlo vodstvo železnic. Ugotovili so, da so med nujnimi ukrepi za izboljšanje poslovanja družbe tudi napotitev delavcev na čakanje, s tem pa po besedah vodstva ti delavci ohranjajo vse pravice, po izteku ukrepa pa se bodo vrnili na delo.

Ta ukrep nima nobenih povezav z ugotavljanjem trajno presežnih delavcev, še zagotavljva vodstvo. Predvidena kadrovska sanacija družbe se bo namreč reševala predvsem s pospešenim upokojevanjem vseh tistih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in drugimi socialno vzdržnimi oblikami reševanja morebitne prezaposlenosti. "Vse z namenom, da ne bo treba pristopiti k ugotavljanju trajno presežnih delavcev, ki bi prešli v odprto brezposelnost," so v skupni izjavi zapisali vodstvo, svet delavcev in sindikati železnic.

Kriza in konkurenca SŽ spravili tik pred stečaj
Železnice so se lani spopadle z učinki svetovne gospodarske krize, ob tem pa še s prihodom tuje konkurence na slovenske tire, kar je povzročilo zmanjšan obseg dela. Zaradi tega ter preteklih izgub in prezadolženosti so Slovenske železnice poslovanje v letu 2009 končale s 95 milijoni evrov osnovnega kapitala, 80 milijoni evrov bilančne izgube in 350 milijoni evrov posojil. Zaradi takega stanja jim grozi stečaj, ki bi največ negativnih posledic prinesel ravno zaposlenim v družbi.