Sodeč po razkriti korespondenci, je Sava z sodelovanjem pri menedžerskem odkupu Merkurja močno obremenila svoje premoženje. Foto: NN
Sodeč po razkriti korespondenci, je Sava z sodelovanjem pri menedžerskem odkupu Merkurja močno obremenila svoje premoženje. Foto: NN
Janez Bohorič
Je predsednik uprave Save Janez Bohorič dogovore prikrival pred nadzornim svetom in lastniki? Foto: MMC RTV SLO
Bine Kordež
Največji družbenik Merfina ter bivši predsednik uprave Merkurja Bine Kordež se bo z bankami upnicami pogajal za ohranitev čimvečjega deleža lastništva. Foto: www.merkur.si

Na današnjem sestanku se bodo soočili banke upnice in lastniki Merkurja. Mogoč je stečaj, kopja pa se bodo lomila na bodočem lastniškem deležu po bančni dokapitalizaciji za od 100 do 150 milijonov evrov.

Končni dogovor je pričakovati prihodnji teden. Uprava Merkurja medtem s kranjskega okrožnega sodišča še vedno pričakuje sklep oziroma poziv, po katerem bi začel teči 15-dnevni rok za dopolnitev predloga z manjkajočim načrtom finančnega prestrukturiranja. V podjetju pa se dalje trudijo, da bi dosegli soglasje glede popplačila upnikov in zagotovitve likvidnosti.
Časopis Dnevnik pa je poročal, da so poleg Save lastniki Merkurja še podjetja, ki bodo s prihajajočim unovčenjem zavarovanj za posojila Merfinu postala lastniki Merkurja. Ključni problem je prihodnja lastniška struktura. Banke bi želele z dokapitalizacijo postati edine lastnice, medtem ko trenutni lastniki Merkurja in Merfina vztrajajo pri določenem lastniškem deležu tudi z grožnjo stečaja.
Banke so z nekoliko popuščanja pripravljene podpreti sanacijo, le če pride do razvodenitve lastništva, torej da banke in dobavitelji rešujejo Merkur, in ne njegovih lastnikov. Med tistimi, ki se bankirjem najbolj postavljajo po robu, je Sava.

Skrivni dogovor med menedžerji
Dnevnik razkriva podrobnosti, ki naj bi kazale, da je Sava zaradi tajnih dogovorov med Janezom Bohoričem (predsednikom uprave Save) in Binetom Kordežem (nekdanjim predsednikom uprave Merkurja ter največjim družbenikom Merfina) celo dolžnica Merkurja. Zato se zastavlja vprašanje, ali bodo Merkur in lastniki od Save zahtevali vračilo v razlike v ceni, ki je v dobro Save nastala ob prodaji družbe Sava Trade, ko so nastajali zametki menedžerskega odkupa Merkurja. Leta 2006 je namreč Sava Merkurju prodala hčerinsko družbo Sava Trade in kot del kupnine prejela delnice Merkurja.

Razkrita korespondenca med udeleženci posla
"Merkur in Sava sta v zadnjih letih sodelovala pri odkupih ali prodajah vrednostnih papirjev. Tako je bila med drugim tudi Sava lastnica delnic Merkurja in z njimi smo se dogovorili za prodajo teh delnic Merfinu po določeni ceni, za katero sta obe strani ocenili, da je korektna in v interesu prodajalca in kupca v času dogovora. Ker pa Merfin tega odkupa še ni bil sposoben realizirati, je bilo s Savo dogovorjeno, da sodeluje pri prevzemu kot član konzorcija in te delnice proda pozneje po dogovorjeni ceni, povečani za stroške financiranja. Dogovorjena cena je bila nižja od prevzemne. Ker pa opcijska pogodba ni bila pravočasno razkrita, smo se s Savo dogovorili, da se podpiše opcijska pogodba po prevzemni ceni, razliko do prvotno dogovorjene cene pa bi Sava vrnila v drugi obliki. Današnja vrednost razlike je okoli 45 milijonov evrov." (vir: Dnevnik)


Prikrivanje pred javnostjo in nadzornim svetom
?
Dnevnik si ob tem zastavlja vrsto vprašanj. Dogovor naj bi vodstvo Save prikrivalo ne samo pred lastniki in bankami, temveč celo pred lastnim nadzornim svetom. Sava je posle z Merfinom upravičevala s predvidenim visokim kapitalskim dobičkom iz prodaje Merkurjevih delnic v višini vsaj 110 milijonov evrov. Razkrita korespondenca pa kaže, da bi Sava morala Merkurju najprej vrniti 45 milijonov evrov za odkupljene delnice, nadalje pa še od Merkurja odkupiti za 40 milijonov evrov delnic Save in Maksime Invest, ki jih je Merkur v preteklosti kupoval po Savinem naročilu.

Sava: Pisanje Dnevnika neresnično in zlonamerno
V podjetju Sava so se že odzvali s trditvijo, da omenjeni tajni dogovor nikoli ni obstajal. "Avtorji so očitno zgradili konstrukt na podlagi elektronskega sporočila, ki ga je Bine Kordež poslal Bojanu Knupležu, dne 9. avgusta 2010 ob 0.19 uri, in v katerem mu pojasnjuje svoje poglede na relacije med družbama Sava, d.d., in Merkur, d.d. Sava, d.d., je to elektronsko sporočilo dobila s strani sedanjega vodstva Merkurja in mu nanj tudi odgovorila. O tem je uprava Save, d.d., prav tako obvestila nadzorni svet Save, d.d., kot tudi nadzorni svet družbe Merkur," so zapisali v obvestilu za javnost.

Za delnice Save Trade je Merkur odštel 26 milijonov evrov, zato je trditev o 45 milijonov preplačila popoln nesmisel, družba Sava pa ni in ni nikoli ni bila nič dolžna Merkurju, pojasnjujejo v Savi.

Popuščanje bank
Dokapitalizacija Merkurja, ki naj bi jo izvedle banke, naj bi znašala od 100 do 150 milijonov evrov, bankirji pa so najprej vztrajali, da bi po končanem procesu zdajšnji lastniki Merkurja ostali brez lastništva, potem pa so banke nekoliko popustile in bile pripravljene privoliti v od 10- do 15-odstotni ohranjen delež trenutnih lastnikov.

Druga možnost bank je t. i. podrejeni dolg v obliki likvidnostnih sredstev nekaj deset milijonov evrov. Če Merkur ne bi izpolnjeval zavez iz programa sanacije, bi se ta dolg preoblikoval v kapital. Uprava Merkurja je ob polletju izračunala, da ima skupina še 32 milijonov evrov kapitala, v pogajanjih pa so prikazali svoja vrednotenja, po katerih naj bi Merkur še vedno imel od 100 do 150 milijonov evrov kapitala. Po drugi strani banke z ekonomskimi kazalniki vztrajajo, da Merkur sploh nima več kapitala, poleg tega so lastniki Merkurja svoje ocene o 100 milijonih kapitala gradili na predpostavki, da bi banke Merkurju zagotovile sveža likvidnostna sredstva.
Prihodnji lastniki Merkurja
Z unovčenjem zavarovanj za posojila Merfinu bodo lastniki njegovih delnic Merkurja kmalu postali: Hypo Alpe-Adria Bank International, Iskratel, Alpos, H & R (lastnica Hidrie), Salonit Anhovo, GBD in Viator & Vektor. Dolg Merkurja do njih znaša 90 milijonov evrov.