Dow Jones (13.181 točk) se je na tedenski ravni znižal za 0,7 odstotka, kar je zlasti posledica petkovega strmega padca, ko je bil Dow Jones ob 2,1 odstotka, pri čemer se niti ena od 30 delnic, ki sestavljajo ta najpomembnejši delniški indeks, ni podražila. Investicijska banka Bear Stearns je sporočila, da takšne krize na kreditnem trgu ni bilo že dobrih 20 let in da imajo zaradi slabih posojil trije njeni hedge skladi hude težave.

"Slabše je, kot smo mislili!"
Podatek, da je bilo julija v ZDA ustvarjenih le 92 tisoč novih delovnih mest in da se je brezposelnost povzpela na 4,6 odstotka, je še dodatno obremenil trg. "Da bi prestali krizo na trgu hipotekarnih posojil, bi potrebovali zelo močno gospodarstvo, žal pa se zdi, da ni v tako dobri kondiciji, kot smo mislili," je povedal eden od analitikov.

Tudi v Evropi občuten padec
V petek prodajalci na ameriških borzah niso poznali milosti, naročil je bilo toliko, da je bilo treba na newyorški borzi NYSE za nekaj trenutkov celo ustaviti trgovanje. Tla pod nogami so izgubile predvsem finančne delnice in sorodna podjetja, kot je MasterCard (-8 odstotkov). Tehnološki Nasdaq (2.511 točk) se je znižal za 2,5 odstotka, največ po koncu februarja.
Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.517 točk) je v petek padel za 1,3 odstotka. V vsem tednu je po zaslugi odličnega torka izgubil le 0,2 odstotka.

Evro spet nad 1,38 dolarja
Vlagatelji varno zavetje iščejo v obveznicah in zlatu. Donos ameriške desetletne državne obveznice je padel na 4,68 odstotka (najmanj po sredini maja), zlato pa je preseglo 684 dolarjev. Cena nafte je v petek zdsnila za skoraj poldrugi dolar, tako da je ameriška lahka nafta teden končala pri ceni 75,48 dolarja za sod. Na tedenski ravni smo tako prvič po sedmih tednih rasti videli padec nafte. Dolar je pričakovano padel, tako da je bilo treba za evro plačati tudi več kot 1,38 dolarja.

T. O.