Skupina Telekom Slovenije je v letošnjem prvem polletju ustvarila 364,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za štiri odstotke manj kot v istem obdobju leto prej. Čisti dobiček skupine se je medtem na letni ravni znižal z 31 milijonov na 20,5 milijona evrov.

Na čiste prihodke od prodaje vplivajo nižje cene zaključevanja klicev na telekomunikacijskem veleprodajnem trgu, manjša poraba mobilnih storitev zunaj naročniških paketov z vključenimi količinami in nižji prihodki klasične govorne telefonije, ki jo nadomeščata IP in mobilna telefonija, pojasnjuje predsednik uprave Telekoma Rudolf Skobe.

S postopkom, v katerega so bili dejavno vključeni, so imeli za dva milijona evrov stroškov. Skobe pravi, da jih bodo zaračunali konzorciju prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga.

V prvi polovici leta so zmanjšali število izvajalcev storitev, določene honorarne sodelavce so zaposlili, tako da se je število zaposlenih v matični družbi povečalo za odstotek na 2.771 zaposlenih. Na ravni skupine so imeli konec polletja okrog 4.400 zaposlenih. So pa podpisali tudi sporazum s socialnimi partnerji, ki bo omogočal zmanjševanje števila zaposlenih za okrog 220, za podobno številko naj bi delovno silo skrčili tudi v letu 2016.

Umik iz Albanije, združevanje v Makedoniji
Skupina se je poleg tega umaknila z določenih trgov, za katere so ocenili, da nimajo več potenciala za rast oziroma da tam ne morejo uspeti - takšna sta bila Albanija in Gibraltar. V Makedoniji zaključujejo združevanje hčerinske družbe s tamkajšnjo podružnico Telekoma Austria; v združenem podjetju, ki bo lažje konkuriralo domačemu tekmecu in s tem povečalo svojo vrednost, bodo ostali 45-odstotni lastnik. V Sloveniji medtem čakajo na odobritev agencije za varstvo konkurence za nakup Debitela.

Oddana nezavezujoča ponudba
Ob tem se Telekom resno podaja v tekmo za nakup Telekoma Srbija. Oddali so nezavezujočo ponudbo, pred dnevi so bili pozvani v drugi krog privatizacije srbskega telekoma, obstaja velika verjetnost, da bodo oddali zavezujočo ponudbo, pravi predsednik uprave Skobe.

"Zavedamo se, da je to velik izziv, ki pa bi ga bilo neprimerno izpustiti. Treba je biti aktiven, komunicirati z našim večinskim lastnikom, verjetno v tak projekt pripeljati tudi zasebnega partnerja in poskušati narediti regijsko konsolidacijo, saj je to ena izmed zadnjih priložnosti za tovrstne aktivnosti."

Zanimanje za Telekom Srbija naj bi sicer po neuradnih podatkih izkazalo devet ponudnikov - poleg Telekoma Slovenije še nemški Deutsche Telekom, ruski MTS, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter skladi Advent International, Apollo, CVC Capital Partners, Mid Europa Partners in Novator Partners.

Nova prelomnica v privatizaciji?
V Sloveniji so se ob nedavnem propadu že tretjega poskusa privatizacije Telekoma Slovenije pojavile špekulacije, da bi nakup srbskega operaterja lahko pomenil novo privatizacijsko prelomnico, saj posla Telekom namreč ne more izpeljati sam. "Zanimanje za sodelovanje s Telekomom Slovenije pri privatizaciji Telekoma Srbija obstaja pri različnih zasebnih interesentih," je povedal Skobe. Za nakup večinskega deleža Telekoma Srbija naj bi bilo potrebno zagotoviti okrog milijardo evrov.

Kot interesent za sodelovanje v takšni operaciji se neuradno omenja Telekom Austria, ki je v lasti mehiškega telekomunikacijskega velikana America Movil in je na slovenskem trgu že navzoč s Simobilom.