Banke so v posojilni krizi, ki se je začela pred dobrim letom, izgubile že več kot 500 milijard dolarjev. Bo načrt, katerega idejna očeta sta ameriški finančni minister Paulsen in vodja centralne banke Bernanke, le umiril skrajno napete razmere? Foto: Reuters
Banke so v posojilni krizi, ki se je začela pred dobrim letom, izgubile že več kot 500 milijard dolarjev. Bo načrt, katerega idejna očeta sta ameriški finančni minister Paulsen in vodja centralne banke Bernanke, le umiril skrajno napete razmere? Foto: Reuters
Vlagatelji so na začetku tedna doživljali živčne zlome, na koncu pa olajšano spremljali divjanje delniških indeksov. Foto: Reuters

Kar zadnje dni doživljajo finančni trgi, je res neverjetno in že presega domišljijo. Obnovimo na kratko šokantne dogodke zadnjega tedna. Ameriška investicijska banka Lehman Brothers je propadla (nekatere enote je ob koncu tedna za majhen denar kupila britanska Barclays), zavarovalnica AIG je bila že povsem na robu, a jo je Fed tako rekoč prevzel za 85 milijard dolarjev. Še ena ugledna banka z Wall Streeta Merrill Lynch je kožo rešila tako, da jo je prevzela Bank of America. Delnice po vsem svetu so do srede dramatično padale, nato pa se veličastno pobrale, saj so se vodilni bančniki v ZDA z obetavnim načrtom tokrat skrajno resno lotili gašenja požara.

"Shortanje" začasno prepovedano!
In za to bodo porabili tudi skrajno veliko vsoto denarja: da bi se banke znebile okuženih hipotekarnih posojil, bo po prvih napovedih potrebno od 500 do 800 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja, vendar je to očitno edini način, da se prepreči padanje finančnih velikanov kot domine. Ameriške težave so namreč zdaj gotovo največje po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Zgodovinska je tudi odločitev, da v ZDA začasno velja prepoved prodaj finančnih delnic na kratko oz. "shortanje", ki prinese zaslužek ob padanju tečajev. Trgovci z opcijami, ki morajo nenehno uravnavati pozicije, seveda te ideje ne odobravajo, saj bo to prizadelo trg izvedenih finančnih instrumentov.

Banke dočakale veliki trenutek
Delniški trgi so dramatičen teden končali evforično. Širši delniški indeks S & P 500, ki vključuje delnice 500 največjih ameriških podjetij, je dočakal največjo dvodnevno rast po borznem zlomu oktobra 1987. Najbolj znani indeks Dow Jones je četrtkovemu štiriodstotnemu skoku v petek dodal še 3,35 odstotka in teden končal pri 11.388 točkah, kar je le malenkost nižje od ponedeljkovega izhodišča. Delnice banke Washington Mutual so v petek zaradi špekulacij, da se za banko zanima Citigroup, porasle za 42 odstotkov. Silovit odboj je doživela tudi nafta. Ameriška lahka nafta, ki je na začetku tedna padla na dobrih 90 dolarjev, je namreč teden končala pri 104,55 dolarja. Od srede je cena porasla za 14,7 odstotka. To je največji tridnevni porast v zadnjem desetletju!

V Evropi dan za zgodovino
Zaupanje se je vrnilo tudi na evropske delniške trge. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.150 točk) se je v petek na krilih bančnih delnic (UBS, Barclays in UBS so pridobile okrog 30 odstotkov) povzpel za 8,2 odstotka, kar je absolutni rekord! Vseeno je na tedenski ravni za skoraj odstotek v minusu, od začetka leta pa njegova izguba znaša 23,6 odstotka. Tudi Ljubljanska borza je naposled končala rekorden 14-dnevni črni niz. Slovenski borzni indeks je v petek ob spodbudnem prometu porasel za šest odstotkov, vseeno pa v vsem tednu izgubil 5,8 odstotka. Nedeljske volitve so bile potisnjene v ozadje, vsi so samo čakali, kdaj bo iz tujine prišla kakšna odrešilna novica.

T. O.