Agencija je ugotovila, da ima Telekom Slovenije pomembno tržno moč na tem trgu, zaradi česar na trgu ni učinkovite konkurence. Zato Telekomu nalaga več obveznosti na čelu z omenjeno razvezavo optične zanke. Foto: EPA
Agencija je ugotovila, da ima Telekom Slovenije pomembno tržno moč na tem trgu, zaradi česar na trgu ni učinkovite konkurence. Zato Telekomu nalaga več obveznosti na čelu z omenjeno razvezavo optične zanke. Foto: EPA
Telekom in T-2
Trg širokopasovnega dostopa prek optike in trg dostopa prek tehnologije xDSL se obravnavata skupaj, zaradi česar ima Telekom tudi najvišji skupni tržni delež, čeprav nima največjega optičnega omrežja v državi. Največje optično omrežje ima mariborski operater T-2, vendar pa je število optičnih priključkov še vedno majhno v primerjavi s priključki xDSL, koder je vodilni Telekom Slovenije. Foto: MMC RTV SLO

Agencija za pošto in elektronske komunikacije je odločila, da mora biti optična lokalna zanka v Sloveniji razvezana. Uporabniki bodo tako imeli možnost prek optičnega omrežja Telekoma Slovenije dobiti ne samo storitve, ki jo ponuja Telekom, ampak tudi storitve, ki jih ponujajo alternativni operaterji. Ti bodo seveda Telekomu za to ponujanje storitev prek njegovega omrežja morali plačati določeno vsoto.

Velik del omrežij je neizkoriščen
"Optična zanka se sicer ne razvezuje zato, da bi se zavrl razvoj v gradnji optičnih omrežij, ampak zato, da bi se optična omrežja, ki so zgrajena, učinkoviteje uporabila. Analiza, ki smo jo naredili glede optičnih omrežij, je namreč pokazala, da je le okrog 20 odstotkov teh omrežij izkoriščenih. Velik del omrežja torej ostaja neizkoriščen in vprašanje je, zakaj je tako," pravi v. d. direktorja Apeka Miha Krišelj.

Telekom bo moral zdaj na podlagi predpisane metodologije do 1. junija leto oblikovati stroškovno veleprodajno ceno in jo potem uveljaviti 1. julija. Agencija bo izračunano stroškovno ceno pred njeno uveljavitvijo preverila. Predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević pa je že ob predstavitvi analiz opozoril, da bo Telekom zaradi regulacije na področju širokopasovnega dostopa ob 16 milijonov evrov prihodkov letno in da lahko nastane zastoj vlaganj v infrastrukturo zunaj urbanih naselij.

Operaterji so preveč spuščali cene
A Krišelj opozarja, da je kriza v slovenskem telekomunikacijskem sektorju nastala predvsem zaradi tega, ker so veliki operaterji v preteklosti cene spustili prenizko. To so storili, ker so poskušali biti konkurenčni alternativnim operaterjem, ki so poskušali priti na trg. "Monopolni oziroma veliki operaterji torej niso ohranili cen svojih storitev in jih poskušali opravičiti z dodatnimi kakovostjo in možnostmi, ampak so začeli cenovno tekmovati z alternativnimi operaterji, ki pa so že tako poslovali na robu," pojasnjuje.

To je po njegovih besedah privedlo do tega, da imamo ene najnižjih cen v Evropi, a tudi do tega, da vsi delajo na robu, kar pomeni, da imajo premajhno razliko med stroški in tistim, kar dobijo nazaj. Zato se začne zmanjševati prihodek iz dejavnosti, kar pa omejuje možnosti za vlaganje v nove tehnologije, kot je optika.

Preživeti bo težko
"Seveda pa je težko nato cene dvigniti - skupaj jih ne smejo, ker je to potem kartelno dogovarjanje, nihče pa jih noče prvi, ker s tem tvega, da bo doživel odhod naročnikov." Kljub temu so zdaj operaterji začeli dražiti storitve, sicer ne bodo preživeli, meni Kiršelj.