A tudi ta doživlja številne kritike, saj na eni strani podjetja razbremenjuje, na drugi pa spet obremenjuje z višjimi davki.

Nova davčna reforma predvideva spremembo dohodninske lestvice. Ključna sta dva predloga - po prvem bi uvedli dodatni dohodninski razred med zdajšnjim drugim in tretjim - meja davčne osnove 55.600 evrov, stopnja pa 31 odstotkov. Hkrati bi se znižale davčne stopnje zadnjih dveh dohodninskih razredov.

Po drugem predlogu bi nov dohodninski razred imel mejo 60 tisočakov, stopnjo pa 30-odstotno, drugi razredi bi ostali nespremenjeni.

"Izgubljali bomo najbolj izobražene"
Konkretno: v obeh primerih bi razbremenili tiste s plačo nad 2.500 evri bruto. Ti bi prejeli od 13 do 18 evrov na leto več. V Avstriji od letos dalje tisti z enako plačo prejmejo na leto 900 evrov več. In drugič: tisti s plačo nad 10.881 evri bi od zdaj pri nas dobili od dva do pet tisočakov več.

Sonja Šmuc iz Združenja Manager je povedala: "Zgodi se, da tudi predsednik vlade prejme kakšno pismo pretežno od tujih menedžerjev, ki so tukaj, s kopijo svoje plačilne liste in pripisom, ali smo normalni v tej državi."

Marjan Batagelj, večinski lastnik Postojnske jame in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, je dodal: "Trdim, da če ne bomo tukaj mednarodno konkurenčni z vso Evropo ali pa svetom, potem bomo izgubljali najbolj izobražene."

Dalje, razbremenitev božičnic in 13. plače. Po enem izmed predlogov bi tisti s tisoč evri božičnice namesto dosedanjih 470 prejeli 700 evrov.

In tretjič: za delavce - manj davščin pri dobičku. Od tisoč evrov bi ti namesto 470 prejeli okoli 800 evrov.

Gospodarstveniki proti višji obdavčitvi dobičkov
Izbrali bi enega izmed predlogov. Proračunsko luknjo, ki bi nastala - približno 80 milijonov -, bi minister Mramor reševal tako, da bi bolj obdavčil dobičke podjetij - davek bi zvišal do tri odstotke. Ta je namreč bistveno nižji od povprečja v EU-ja. A gospodarstveniki so proti.

"Vedeti moramo tudi to, da je bilo zniževanje davka predvideno do 15 odstotkov, z varčevalnimi ukrepi je bilo to zamrznjeno pri 17 in zdaj se spet dviguje na 20," je povedal Batagelj.

Pod črto je predloge finančnega ministrstva ocenil tudi vladni urad za makroekonomske analize in opozoril na negativne učinke, med drugim tudi na padec BDP-ja.