Prekinjene letalske povezave, zapore na meddržavnih mejah, zaprti hoteli in druge turistične nastanitve ‒ ukrepi, ki so bili sprejeti ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa, so v neprijeten položaj postavili tako turistične agencije, ki so bile primorane odpovedati praktično vsa turistična potovanja, kot turiste, ki so jim zaradi nastale situacije propadli že plačani potovalni paketi.

Po tem ko je to v začetnih tednih epidemije povzročilo precej zmede in negotovosti, je za razrešitev nastale situacije vskočila vlada, ki je v drugi protikoronski paket ukrepov vključila možnost, da turistične agencije potrošnikom, ki so odpovedane pakete potovanj že plačali, sredstva vrnejo v obliki vrednotnic, ki so veljavne 24 mesecev.

A vsi potrošniki s to rešitvijo niso bili zadovoljni in so zahtevali gotovinsko vračilo plačanih sredstev, do katerega bi bili po zakonu o varstvu potrošnikov upravičeni v roku 14 dni. Ker bi vračanje sredstev za tisoče propadlih turističnih paketov za marsikatero turistično agencijo predstavljalo prevelik zalogaj in ogrozilo njen obstoj, je PKP2 določil, da lahko zahtevke potrošnikov poravnajo 12 mesecev po prenehanju epidemije – ta je bila v prvem valu preklicana 31. maja 2020, s tem pa je začel teči enoletni rok za povrnitev sredstev.

Položaj po enem letu za številna podjetja še bolj negotov

Leto dni kasneje se turizem počasi odpira po jesensko-zimskem mirovanju, agencije, hoteli in drugi ponudniki pa se v upanju na ublažitev posledic epidemije pripravljajo na poletno sezono. Tik pred iztekom roka, ko bodo potrošniki upravičeni do povrnitve plačanih sredstev za turistične pakete po PKP2, je položaj turističnih agencij še bolj negotov kot lani.

"Vračanje vplačanih vsot za počitnice in potovanja, ki jih zaradi epidemije potniki niso mogli izkoristiti, je seveda težavno. Letalske družbe na primer so denar vračale z veliko, polletno ali še večjo zamudo, nekatere tega še zmeraj niso storile. Enako velja za celotno verigo ponudnikov v turizmu. Nerealno je pričakovati, da bi takšen pretres svetovnih razmer ne imel posledic v težavah pri poslovanju," so stanje povzeli na Združenju turističnih agencij Slovenije.

Da za številne potovalne agencije vračanje sredstev predstavlja veliko težavo, kaže tudi dejstvo, da se je na javni razpis na Podjetniškem skladu, ki za poplačilo terjatev kupcev preklicanih turističnih paketov ponuja brezobrestno posojilo, prijavilo 40 turističnih podjetij. Agencije so se morale ob tem zavezati, da bodo potrošnikom, ki čakajo na povračilo preklicanih potovalnih paketov, sredstva nakazale v roku 24 ur po prejemu s strani Podjetniškega sklada. "Na ta način lahko vsi, ki to potrebujejo, ne da bi ogrožali normalno poslovanje, vrnejo sredstva, ki jih dolgujejo, in poslujejo naprej. Prav to nadaljevanje poslovanja pa bo omogočilo vnovičen zagon turizma," so o namenu razpisa Podjetniškega sklada dejali v Združenju turističnih agencij.

Po navedbah agencij več kot polovica sprejela vrednotnice

V združenju sicer ocenjujejo, da se je za povračilo plačanih sredstev odločila približno polovica potrošnikov, druga polovica pa je sprejela vrednotnice. "Ravno vrednotnice so se pokazale kot dober instrument, saj so jih nekateri za počitnice uporabili že v lanskem letu, drugi jih bodo pa letos," so pojasnili v združenju.

V turistični agenciji Palma so v prvem valu epidemije odpovedali pretežni del vseh potovanj. Kot so sporočili, je vrednotnice sprejelo več kot 80 odstotkov njihovih strank, drugi pa so podali zahtevo po vrnitvi sredstev. Ti lahko po navedbah agencije denar pričakujejo v zakonskem roku, torej do 31. maja.

V agenciji Relax turizem so v času prvega vala odpovedali okoli 5000 potovalnih paketov. Približno 65 odstotkov ljudi se je odločilo za sprejetje vrednotnic, 35 odstotkov pa je zahtevalo vračilo plačanih sredstev. V agenciji so četrtino zahtevkov že poravnali, ostale bodo do konca maja. Tako Palmi kot Relax turizemu, ki spadata med največje potovalne agencije pri nas, za vračanje sredstev ni bilo treba sprejemati dodatnih finančnih ukrepov.

Kaj storiti, če je turistična agencija v tem času razglasila stečaj?

Medtem ko si večina potrošnikov torej vračilo sredstev lahko obeta do zakonsko določnega roka, pa je situacija bolj zapletena za tiste, ki so potovalne pakete plačali pri agencijah, ki pretresov v zadnjem letu niso preživele. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, je v letu 2020 stečaj razglasilo devet turističnih agencij.

"Interventna zakonodaja se s tem, razen da je potrošnikom omejila pravico do vračila vplačanih zneskov, ni ukvarjala. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo smo kot resorno ministrstvo sicer že 8. marca pozvali k pripravi podrobnejših navodil za potrošnike v zvezi z uveljavljanjem pravic iz koronazakona (vrednotnice) v primeru stečaja turistične agencije, vendar vsebinskega odgovora še nismo prejeli," so ob tem sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije.

Potrošnikom na zvezi svetujejo, da v primeru stečaja turistične agencije, pri kateri so vplačali potovanje, zahtevajo povrnitev svojega plačila iz naslova jamstva v skladu z 58a. členom Zakona o varstvu potrošnikov. Svojo terjatev naj ob tem prijavijo tudi v stečajnem postopku. Enako svetujejo tudi tistim, ki so pri kasneje propadlih podjetjih sprejeli vrednotnice, a jim jih pred stečajem podjetja ni uspelo izkoristiti.

Na Združenju turističnih agencij Slovenije novih stečajev podjetij ne pričakujejo. "Prepričani smo, da bodo novi ukrepi in tudi nadaljevanje tistih ukrepov, ki se bodo pokazali kot nujni, omogočili, da turizem kot ena od vitalnih panog slovenskega gospodarstva ne samo preživi, ampak si kot še kakovostnejše zagotovi še večji delež v slovenskem GDP-ju," so sporočili. Ob tem so dodali, da jim je s pomočjo ukrepov, ki so bili vključeni v različne pakete pomoči, za zdaj uspelo zadržati jedro ključnih zaposlenih v podjetjih, ki se ukvarjajo s turizmom.