Rast izvoza medtem še ni nazadovala, prav tako se še ne slabšajo razmere na trgu dela, v Ekonomskem ogledalu navaja Umar.

V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju na ravni trimesečja po desezoniranih podatkih znižal za 1,4 odstotka, na medletni ravni pa se je realno okrepil za 3,4 odstotka, so v danes objavljeni publikaciji spomnili v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Medletna rast je skladna z njihovo jesensko napovedjo, v kateri letos pričakujejo petodstotno rast BDP-ja.

Kot so pojasnili, se je medletna rast potrošnje gospodinjstev, ki je izhajala iz potrošnje v trgovini z neživili in storitev, ob upadanju zaupanja potrošnikov in realnem znižanju dohodkov v poletnih mesecih umirila. Investicijska dejavnost je medtem v tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu.

Poslabševanje izvoznih pričakovanj se še ni opazneje odrazilo na rasti izvoza blaga, so pa že od pomladi v tem segmentu ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju prisotna večja mesečna nihanja. Z nekoliko upočasnjeno dinamiko se je nadaljevala tudi rast menjave storitev. Skupna rast izvoza je presegla rast uvoza, kar je prispevalo k pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino, so zapisali v uradu.

Gospodarska klima

Podatki o gospodarski klimi v začetku zadnjega letošnjega četrtletja medtem kažejo na nadaljnje poslabšanje. V primerjavi z mesecem prej se je oktobra zaupanje najbolj poslabšalo v trgovini na drobno, sledijo predelovalne in storitvene dejavnosti. "Malenkost bolj optimistično kot septembra je bilo razpoloženje med potrošniki, kar povezujemo z vladnimi ukrepi za blažitev cen energije, izboljšalo se je tudi v gradbeništvu," so dodali v Umarju.

Ohlajanje gospodarske aktivnosti na trgu dela po njihovih navedbah še ni vidno, podjetja pa težave pri iskanju usposobljenih delavcev še naprej rešujejo z zaposlovanjem tujcev. Ti k skupni rasti števila delovno aktivnih medletno prispevajo že 70 odstotkov. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi avgusta medletno realno nižja, upad je bil zaradi še vedno prisotnega učinka lanske osnove, povezanega z izplačili epidemičnih dodatkov, večji v javnem sektorju.

Medletna inflacija medtem vztraja na visoki ravni "in je vse širše osnovana". V povprečju je v tretjem četrtletju presegla 10 odstotkov, oktobra pa je drugi mesec zapored medletno nekoliko upadla, nazadnje na 9,9 odstotka.

Primanjkljaj

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih devetih mesecih s 378 milijoni evrov opazno nižji kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 2,1 milijarde evrov. Rast prihodkov je zaradi dobrega poslovanja podjetij v lanskem letu izhajala zlasti iz davka od dohodka pravnih oseb ter ob krepitvi potrošnje gospodinjstev in inflacije iz davka na dodano vrednost, so pojasnili v Umarju.

Dotaknili so se še gospodarskih trendov v evrskem območju. Tudi tu se je rast v tretjem četrtletju precej upočasnila, a ostala pozitivna. Evropska komisija je sicer novembra znatno znižala svoje predhodne napovedi za leto 2023, so spomnili.