Urad za makroekonomske analize in razvoj je predstavil letošnjo publikacijo Ekonomski izzivi, v kateri ugotavljajo, da zdajšnja finančna kriza še stopnjuje potrebe po strukturnih spremembah na področju javnih financ. Čeprav se je država na krizo pravilno odzvala, smo "bili precej ujeti v odločitve iz preteklih let".

K naglemu poslabšanju stanja v javnih financah so prispevali pešanje gospodarske aktivnosti in s tem povezanega delovanja avtomatskih stabilizatorjev, ukrepi za blažitev posledic krize, pa tudi povečanje obsega sredstev za socialne transferje in naraščanje plač z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ob hkratnem povečanju števila zaposlenih.

Razmisliti bi bilo treba o novih dajatvah
Usklajenost virov prihodkov in odhodkov je po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta na splošno eden večjih izzivov ekonomskih politik v zadnjem času. Na eni strani bi bilo treba prestrukturirati izdatke tako, da bi laže dosegali razvojne cilje, po drugi strani pa se lotiti težav pri virih. Poudarja, da je Slovenija glede na projekcije med bolj ogroženimi, kar zadeva delež starajočega prebivalstva, kar pomeni povečanje pritiskov na izdatke za socialno zaščito.

Modernizacija teh sistemov je zato ključna, a ne v celoti na strani odhodkov, temveč tudi pri proračunskih virih. Umar izpostavlja, da bi bilo treba razmisliti o razširitvi davčne osnove in o uvedbi nekaterih novih dajatev, saj po Vasletovih besedah Slovenija glede na mednarodne analize zaostaja predvsem pri davkih na premoženje, ter o razbremenitvi gospodarstva s socialnimi prispevki. "Če bomo to naredili, bo fiskalna politika lahko bolj prilagodljiva kot letos," je dejal.

Poroštva države so lahko dodaten pritisk
Če strukturnih reform ne bo, bo prihodnje generacije vse bolj bremenil javni dolg. Letošnje napovedi kažejo, da se bo povečal za osem odstotnih točk, na 30,5 odstotka BDP-ja, razmere pa se lahko še spremenijo. Dodaten pritisk na javne finance bi namreč lahko povzročilo morebitno unovčevanje državnih poroštev.

V Sloveniji posojilni krč po Vasletovih besedah še ni popustil. "Tokovi so še vedno zelo skromni," je dejal. Kljub ukrepom na ravni evrskega območja in vlade še ni "oprijemljivih rezultatov".