Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle meni, da bodo razmere na finančnih trgih, ki so precej negotove, v prihodnjih mesecih ključni dejavnik okrevanja gospodarstva evrskega območja.

Kot je pojasnil Vasle, so se v območju evra smernice iz drugega četrtletja lani nadaljevale tudi do konca leta in nekateri segmenti se že približujejo ravnem pred krizo. Dinamika gibanja je po Vasletovih besedah podobna tudi v Sloveniji, kjer pa so vsi ključni agregati še vedno pod ravnjo leta 2008.

Okrevanje v Sloveniji občutno počasnejše
Okrevanje je tako v Sloveniji občutno počasnejše kot v območju evra, opozarja Vasle in dodaja, da je zaostanek z ravnmi pred krizo pri nas tako kot v celotnem območju evra najmanjši v trgovini na drobno, industrijska proizvodnja se počasi krepi, padec v gradbeništvu pa se poglablja. V gradbeni panogi je zaostanek z ravnjo iz leta 2008 kar 40-odstoten.

Ključni dejavnik sicer počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva ostaja izvoz, a je okrevanje v primerjavi s tujino počasnejše. Glavna zaviralca hitrejšega okrevanja gospodarstva sta slabša tehnološka struktura slovenskega gospodarstva (nizek delež visokotehnoloških panog) in stroškovna konkurenčnost, pravi Vasle.

Neto kreditiranje podjetij in nefinančnih institucij se je ob koncu lanskega leta praktično popolnoma zaustavilo, razmere na finančnih trgih pa so bile še slabše kot v letu 2009, še ugotavlja Umar.

"Razmere v gradbeništvu niso presenetljive"
Kot poudarja Vasle, na slabšo stroškovno konkurenčnost Slovenije vplivajo stroški dela, ki so se v letu 2009 zaradi odprave plačnih nesorazmerij povečali, lani pa je na povečanje teh stroškov vplivala uvedba minimalne plače, in padec produktivnosti. Slabše razmere v gradbeništvu po Vasletovih besedah niso presenetljive, saj gre za panogo, ki je po letu 2005 rasla precej hitreje kot preostalo gospodarstvo. "Zdaj smo priča očiščenju panoge oziroma vrnitvi obsega panoge na raven, ki jo je slovensko gospodarstvo zmožno absorbirati," je prepričan direktor Umarja.

Skrbijo predvsem razmere na trgu dela, ki so se v Sloveniji konec lanskega leta močno poslabšale. Razlog za povečanje števila brezposelnih gre, tako Vasle, pripisati poslovnim razlogom (stečaji podjetij, odpuščanja) ter spremembam pokojninske zakonodaje.

Če ne bo konsolidacije javnih financ ...
Po Vasletovih besedah si je vlada v začetku lanskega leta v programu stabilnosti zadala rigorozen načrt konsolidacije javnih financ, ki je predvideval, da se bo primanjkljaj do leta 2013 zmanjšal na 1,6 odstotka BDP-ja. Letošnji državni proračun je sicer naravnan v tej smeri, primanjkljaj bo nižji kot lani, a ne bo tolikšen, kot ga je vlada predvidela v programu stabilnosti.

"Prihaja do odstopanja od začrtane konsolidacije javnih financ, kar lahko vpliva na hitrost okrevanja celotnega gospodarstva," meni Vasle, ki konsolidacijo javnih financ izpostavlja kot nujno in edino možnost Slovenije. Brez javnofinančne konsolidacije Slovenija po njegovih besedah v od treh do petih letih ne bo zaznala občutnejše rasti gospodarstva.