Umarjeva spomladanska napoved je precej boljša od jesenske. Jeseni je urad Sloveniji za letos napovedoval 2,9-odstotno rast BDP-ja, za 2018 pa 2,6-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Umar je s pomladansko napovedjo v četrtek seznanil vlado. V njej je napovedal nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj v letošnjem in prihodnjem letu.

Za leto 2018 Umar Sloveniji napoveduje 3,2-odstotno gospodarsko rast, za 2019 pa 2,6-odstotno krepitev BDP-ja.

Lani se je slovensko gospodarstvo po prvi oceni okrepilo za 2,5 odstotka, predlani pa je bila gospodarska rast 2,3-odstotna.

Kjučen dejavnik ostaja izvoz
Ključni dejavniki rasti po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta ostajajo podobni lanskim. Kot je pojasnil, zelo velik prispevek pripisujejo izvozu, ki se je lani okrepil za nekaj manj kot šest odstotkov, podobno stopnjo rasti pa pričakujejo tudi za letos.

Dinamiko rasti bodo letos in prihodnje leto sicer najbolj zaznamovale tudi investicije. Te so se lani po Vasletovih besedah v Sloveniji skrčile za približno tri odstotke, kar je bila v celoti posledica zaustavitve črpanja evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. "Letos smo v napoved vgradili pričakovanje, da bo črpanje evropskih sredstev ponovno oživelo," je pojasnil Vasle in dodal, da se pričakovanja gibljejo okoli 300 milijonov evrov.

Pričakujejo tudi nadaljnjo krepitev investicij iz zasebnega sektorja. "V ozadju teh investicij je predvsem dejstvo, da so bile v času krize močno okrnjene. Podjetja so bila takrat močno zadolžena, zato so imela manj lastnih sredstev za investicije. Imeli smo tudi velike težave v bančnem sektorju; obseg kreditov se je zmanjševal," je pojasnil Vasle.

Zaupanje potrošnikov je visoko
Lani se je dodatno okrepila tudi zasebna potrošnja gospodinjstev, njeno rast pa Umar pričakuje tudi za letos in prihodnje leto. Pozitivni so namreč tako obeti glede razpoložljivega dohodka kot zaupanja potrošnikov, ki je relativno visoko. "Trenutno smo na ravneh, ki jim v zadnjih 16 oziroma 17 letih v Sloveniji nismo bili priča," je poudaril Vasle.

Ugodni rezultati se kažejo tudi na trgu dela. Zaposlovanje je v porastu v vseh sektorjih z izjemo gradbeništva, ki zadnja tri leta stagnira. Kazalniki glede nadaljnjega pričakovanja ostajajo zelo visoko, gre pa za zelo robusten, širok trend.

Demografske spremembe bomo občutili kmalu
Je pa Vasle opozoril na pričakovane demografske spremembe. Kot je poudaril, ne drži, da bodo opazne šele čez desetletja, saj do njih prihaja že sedaj. "Ključno dejstvo je, da se bo število delovno sposobnega prebivalstva močno zmanjšalo, močno pa se bo povečalo število prebivalcev nad 65 let," je poudaril Vasle in ob tem opozoril na naraščajoče težave z zagotavljanjem primerne delovne sile. To je lani sicer razveselila najvišja rast plač v zadnjih petih letih, kar je bilo povezano z ugodnimi poslovnimi rezultati podjetij oziroma v javnem sektorju z vladnimi dogovori. V luči pomanjkanja primerne delovne sile se bo rast plač po ocenah Umarja temu primerno okrepila, hkrati pa pričakujejo, da bodo podjetja pazila, da rast plač ne bo presegla produktivnosti.

Inflacija se bo letos in prihodnje leto po pričakovanjih gibala okoli dveh odstotkov, nanjo pa bodo vplivale predvsem cene energentov in pritiski iz domačega okolja na cene storitev.

Končen rezultat bo po vsej verjetnosti drugačen
Kot je opozoril Vasle, obstajajo precej velike možnosti, da bo končen rezultat drugačen od pričakovanj Umarja. V mednarodnem okolju se pojavljajo tveganja v zvezi z gospodarsko rastjo, a so tu razmere relativno stabilne. Zelo veliko tveganje pa ostaja zaradi zelo visoke ravni politične negotovosti.

V domačem okolju utegne na drugačen končni rezultat vplivati predvsem možnost, da bi bila zaradi posebno velikega zagona investicij gospodarska rast še višja. Enako velja za zasebno potrošnjo, ki lahko naraste še bolj od pričakovanj, je dodal Vasle.

Najnovejša Umarjeva napoved je skladna tudi z zadnjimi ocenami mednarodnih ustanov. Že februarja je napoved za Slovenijo za letos navzgor popravila Evropska komisija, ta teden pa še Mednarodni denarni sklad, in sicer oba na tri odstotke. V Bruslju triodstotno rast BDP-ja pričakujejo tudi v 2018.