Po napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) naj bi bila prihodnje leto gospodarska rast 2,9-odstotna, kar je 0,5 odstotne točke več od predhodne napovedi. V letu 2018 pa naj bi se rast namesto pri 2,3 odstotka dvignila na 2,6 odstotka.

Višja napoved letošnje rasti od spomladanskih ocen je posledica tako višje rasti izvoza od prvotnih pričakovanj kot višje pričakovane rasti domače porabe.

Izvoz naj bi se letos okrepil namesto za 3,7 za 5,7 odstotka. Ker bo rast uvoza s 5,3 odstotka še naprej zaostajala za rastjo izvoza, bo prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti še naprej pozitiven.

Izvoz se bo umiril, povečala se bo poraba
Dinamika rasti izvoza naj bi se v prihodnjih dveh letih umirila, a še vedno ostala krepka. Prihodnje leto naj bi se tako izvoz okrepil za 5,5 odstotka, v 2018 pa za pet odstotkov. Vendar pa se bo zvišala tudi rast uvoza. V letu 2017 naj bi dosegla 5,9 odstotka, v 2018 pa 5,1 odstotka. Prispevek menjave s tujino k rasti BDP-ja tako ne bo več pozitiven.

Vendar naj bi to nadomestila domača poraba. Že letos naj bi bila njena rast z 2,3 odstotka precej višja od pričakovane enoodstotne krepitve v spomladanski Umarjevi napovedi. V prihodnjih dveh letih naj bi bila medtem rast malenkost nižja od spomladanskih ocen. Namesto 2,3 odstotka naj bi prihodnje leto dosegla dva odstotka, v letu 2018 pa naj bi bila namesto 2,1 odstotka pri 1,7 odstotka.

Po pričakovanjih bodo okrevale predvsem naložbe, ki naj bi se prihodnje leto okrepile za šest odstotkov, v letu 2018 pa za pet odstotkov.

Padec javnih naložb
Vasle je poudaril, da je treba razlikovati med javnimi in zasebnimi naložbami. Zaradi prehoda na novo finančno perspektivo bodo letos javne naložbe močno padle, Umar pa je za leti 2017 in 2018 vgradil predpostavko vlade, da naj bi se črpanje EU sredstev v prihodnjem letu pospešilo, javne naložbe pa povečale za približno 350, 400 milijonov evrov.

Dejavniki rasti zasebnih naložb so dobri poslovni rezultati, visok izvoz, potrebe po tehnološke prestrukturiranju, izboljšali pa so se tudi pogoji financiranja za naložbe. Posojilna dejavnost bank se izboljšuje, z razdolževanjem pa imajo podjetja tudi več lastnih virov za nove naložbe, pravi Vasle.

Umar za napoveduje tudi rast državne porabe, kar je pripisati predvsem rasti plač v javnem sektorju, kar tudi vpliva na rast zasebne porabe. "To pomeni, da imamo Slovenci več denarja za trošenje, hkrati pa se je povečalo zaupanje potrošnikov v gospodarsko stanje v državi," je dejal direktor Umarja.

Povečevala se bo zaposlenost
Nadaljujejo se tudi ugodna gibanja na trgu dela. Rast stopnje zaposlenosti bo po napovedih Umarja letos znašala 1,9 odstotka, v 2017 padla na 1,4 odstotka, v 2018 pa na 1,1 odstotka. Kot pravi Vasle, je povečanje zaposlenosti opazno v vseh delih gospodarstva, Slovenija pa se tako na tem področju približuje razmeram, ki jih je mogoče označiti kot normalne.

Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je lani dosegla 12,3 odstotka, bo letos znašala 11,2 odstotka, prihodnje leto 10,2 odstotka, v 2018 pa 9,5 odstotka. Ob izboljšanju razmer na trgu dela je Vasle sicer opozoril na krčenje števila delovno aktivnega prebivalstva.

"Do leta 2020 je pričakovati, da se bo število delovno sposobnega prebivalstva zmanjšalo za približno 90.000, do leta 2030 pa še za nadaljnjih 50.000. V prihodnje bi lahko začelo primanjkovati primerne delovne sile za gospodarsko rast, ki si jo želimo," je dejal.

Rezerve za slabe čase
Vasle je poudaril še pozitiven vpliv boljše gospodarske rasti na proračun, je pa spomnil na zaveze države glede cikličnega prilagajanja fiskalne politike. "Počasi se približujemo obdobju, ko je zaradi dobrih gospodarskih rezultatov treba ustvariti rezerve za slabe čase. Še naprej bo treba racionalno ravnati z javnim denarjem oz. nadaljevati proces konsolidacije javnih financ," je opozoril.