Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki jih objavljajo v januarskem Ekonomskem ogledalu, se je decembra lani število registriranih brezposelnih povečalo za 6.190, kar pa se ni kazalo na rasti plač.
Te so se v nekaterih dejavnostih močno povečale, tako da je bila povprečna novembrska nominalna rast bruto plač v zasebnem sektorju kar 13,7-odstotna v primerjavi z oktobrom. Poleg osnovne rasti so k dvigu plač prispevala tudi izredna izplačila ob koncu leta, kjer so prednjačila podjetja v energetskem sektorju, rudarstvu in komunali.
V 11 mesecih preteklega leta je povprečna bruto rast plač znašala štiri odstotke, v zasebnem sektorju pa je zrasla za 5,2 odstotka, k čemur je okoli tri odstotne točke prispeval dvig minimalne plače. Brez tega bi bila rast v zasebnem sektorju 2,8-odstotna. V javnem sektorju je tokrat rast plač mirovala.
Kazalniki počasi navzgor, razen v gradbeništvu
V Sloveniji so se glavni kazalniki lani še naprej izboljševali in po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta je bila gospodarska rast po do zdaj dostopnih podatkih lani res 0,9-odstotna, za letos pa ocenjuje, da bo znašala okoli 2,5 odstotka.
Indeksi vrednosti so rasli tako v izvozu kot industrijski proizvodnji in predelovalnih dejavnostih ter trgovini na drobno. V prostem padu pa je vrednost opravljenih del v gradbeništvu, ki se je v približno treh letih razpolovila. Na uradu tudi ugotavljajo, da Slovenija še naprej izgublja svojo stroškovna konkurenčnost, saj se stroški dela niso nič zmanjšali, medtem ko so jih skoraj vse članice EU-ja zmanjšale.
Ob tem dodajajo, da so strukturne spremembe na trgu dela nujne (ključna je večja prožnost), če želi Slovenija doseči višje stopnje gospodarske rasti.
Cene bodo še naprej rasle, a počasneje kot pred leti
Na Umarju pričakujejo, da se bo letošnja inflacija gibala okoli dveh odstotkov, natančnejšo napoved pa pripravljajo za marec. Glavno gonilo bodo tudi v prihodnje rastoče cene hrane in surovin na mednarodnih trgih, ki so na zgodovinsko visokih ravneh.
Za zdaj se ti cenovni skoki še niso prenesli v drobnoprodajne cene, a na Umarju mislijo, da bo končni prenos drugačen kot v letih 2007 in 2008, ko so cene v Sloveniji zrasle še bolj kot na mednarodnih trgih. Po Vasletovih besedah bo ta prenos tokrat milejši, saj so se od takrat nekatere nepravilnosti že odstranile.