Iz Unicredita so sporočili, da ne morejo in ne nameravajo komentirati različnih "špekulativnih informacij in vrednostnih sodb", ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih, prav tako pa "današnjih netočnih in zavajajočih poročil medijev," ki po zagotovilih banke ne izvirajo iz njihove hiše.

Iz banke so sporočili, da delujejo v skladu z zakonodajo, dobro poslovno prakso in v interesu svojih poslovnih partnerjev, lastnikov ter širše družbene skupnosti na domačem trgu, zato komentarjev ne dajejo.

Mediji so namreč poročali, da je o nameri o odkupu dela Mercatorja državni vrh obvestil prvi mož slovenskega Unicredita France Arhar, na srečanju z gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom. Lahovnik je srečanje sicer potrdil, vendar pa vsebine ni želel razkriti. Po pisanju medijev v vladnih krogih glede namere italijanskega Unicredita naj ne bi bili navdušeni, ampak naj bi jih celo označili za sovražno dejanje do slovenske države.

Po predvidevanju več virov naj bi šlo v ozadju posla za oblikovanju večjega svežnja delnic, ki bi na koncu pristal v rokah ene izmed tujih trgovskih verig, piše Dnevnik. Med resnejšimi kupci omenjajo največjo italijansko trgovsko družbo Coop, ki je v začetku leta prevzela razpisno dokumentacijo za nakup do polovice Mercatorja, vendar pa je nato od tega nepričakovano odstopila in februarja ni oddala nezavezujoče ponudbe.

Če bi dogovor vendarle dosegli, pa bi se Boško Šrot izognil NLB-jevemu zasegu 12-odstotnega deleža Mercatorja in 20 odstotkov Pivovarne Laško, s katerimi je zavarovano posojilo Infond Holdinga pri banki, ki se bo izteklo jutri. Po pisanju Financ bodo v NLB-ju Šrota pozvali, naj posojilo poplača v osmih dneh, za kar je, sodeč po bilancah, malo možnosti. V primeru neplačanega posojila bo NLB delnice začel prenašati nase. Zatakniti pa se utegne zaradi posebne klavzule, ki NLB-ju narekuje, da mora zaplenjene delnice obvezno prodati naprej.

Potrebno bi bilo soglasje UVK-ja
Kot je znano, pa zaradi postopkov Urada za varstvo konkurence (UVK) kupcem ali kupcu četrtine Mercatorja grozi odvzem glasovalnih pravic, če bodo delnice poskušali nase prenesti brez njegovega soglasja. Brez soglasja je namreč po zakonu posel lahko ničen, vpletenim pa grozi globa v višini do deset odstotkov letnega prometa. V primeru zaprositve za soglasje pa bo urad preverjal morebitne določbe, ki bi veljale po izvedbi posla in ki bi dokazovale, da kupec le začasno hrani delež Laščanov, preverjali pa bi tudi morebitno nedovljeno koncentracijo med Mercatorjem in Orbicom ter morebitne dogovore med Unicreditom in Orbicom, saj bi skupaj presegala 25-odstotni prevzemni prag.

A. Me./A. K. K.