Tričlanska uprava Save, Janez Bohorič, Vinko Perčič in Emil Vizovišek, ki je bila imenovana julija 2006 za petletni mandat, se je, kot kaže, upokojila novembra lani. "Nadzorni svet je na predlog kadrovske komisije obravnaval in sprejel predlog sprememb pogodb s člani uprave. Ta dogovor bo prispeval k zniževanju stroškov družbe, pri tem pa odgovornost članov, ki se nanaša na poslovodenje do izteka mandata, torej 16. julija 2011, ostaja popolnoma nespremenjena," so na poizvedovanje Financ zapisali v družbi.

"Javnost smo seznanili s spremembami pogodb"
V družbi tudi zanikajo, da s spremembami pogodb o zaposlitvi članov uprave v pogodbe o poslovodenju niso seznanili javnosti. Po njihovih besedah je namreč Sava to sporočila delničarjem že lani in informacijo objavila v letnem poročilu.

Ob vsem tem pa se pojavljata vprašanji, ali upokojeni menedžerji dobivajo tudi pokojnine z naslova Zavoda za pokojninsko zavarovanje (Zpiz) in ali so jim bile izplačane odpravnine. V podjetju so odgovore obljubili za ponedeljek. V svojem poročilu naj bi jih predstavil predsednik nadzornega sveta družbe Miran Kalčič na skupščini delničarjev.

Ali prejemajo tudi pokojnine?
Čeprav v podjetju (za zdaj) ne govorijo o odpravninah, so zgovornejši podatki iz lanskega letnega poročila poslovanja družbe. Bohorič je dobil skupaj 299.000 evrov bruto prejemkov (od tega 88.000 evrov bruto "z naslova drugih plačil"), Vizovišek je prejel skupaj 273.000 evrov bruto (od tega 77.000 evorv drugih bruto plačil), Perčič pa je od skupaj 263.000 evorov bruto z naslova drugih plačil prejel 65.000 evrov bruto, pišejo Finance.

Medtem so drugi bruto prejemki članov uprave za leto prej (torej leto 2008) znašali 16.000 evrov (Bohorič), 14.000 evrov (Vizovišek) in 10.000 (Perčič). Postavlja se torej vprašanje, ali so "dodatki" iz leta 2009 v bistvu odpravnine.

Honorar in pokojnina hkrati? Minstrstvo ja, pravna stroka ne.
Pa lahko glede na zakonodajo upokojenec vodi družbo prek pogodbe o poslovodenju in hkrati dobiva tudi pokojnino? Glede na razlago Grege Strbana z ljubljanske pravne fakultete to po mnenju ministrstva za delo, družino in socialno zadeve ni sporno, s pravnega vidika pa je.

Kot je za Finanace pojasnil Strban, je resorno ministrstvo leta 2008 izdalo mnenje, da se upokojencem, ki so prej opravljali delo po pogodbi o zaposlitvi in se reaktivirajo (sklenejo pogodbo o poslovodenju, ki je civilnopravno pogodbeno razmerje), ni treba znova vključiti v obvezno pokojninsko zavarovanje. Ker niso vključeni v zavarovanje, lahko po mnenju ministrstva ohranijo pravico do starostne pokojnine, čeprav še naprej upravljajo družbo.

Statusa zavarovanca in upokojenca se izključujeta
Na drugi strani pa Strban določbo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tolmači drugače. "Obvezno, po samem zakonu, so namreč zavarovane tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja (torej ne le po pogodbi o zaposlitvi) opravljajo delo, za katero prejemajo plačilo najmanj v višini minimalne plače. Tako razmerje se vzpostavi tudi s pogodbo o poslovodenju, in ker poslovodja javne delniške družbe verjetno dobi mesečno več kot minimalno plačo, je torej obvezno pokojninsko zavarovan," pravi Strban in dodaja, da se statusa zavarovanca in upokojenca praviloma izključujeta.

Pri vsem tem še dodaja, da je obvezno pokojninsko zavarovanje zavarovanje rizika izgube dohodka zaradi starosti. "Če pa poslovodja še naprej upravlja družbo, se ta riziko ni uresničil, zato tudi pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanje ni mogoče pridobiti," je sklenil.