Na odhodkovni strani so se tekoči transferi, ki predstavljajo največjo skupino odhodkov, glede na enako obdobje lani znižali za 0,6 odstotka na približno 2,08 milijarde evrov, tekoči odhodki, druga največja skupina odhodkov, pa so se zvišali za 0,1 odstotka na približno 1,41 milijarde evrov. Foto: Reuters
Na odhodkovni strani so se tekoči transferi, ki predstavljajo največjo skupino odhodkov, glede na enako obdobje lani znižali za 0,6 odstotka na približno 2,08 milijarde evrov, tekoči odhodki, druga največja skupina odhodkov, pa so se zvišali za 0,1 odstotka na približno 1,41 milijarde evrov. Foto: Reuters

Javne finance so leto začele s presežkom. V prvem četrtletju je ta dosegel 60 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP-ja. Javni dolg se je medtem v prvem letošnjem četrtletju povečal na 75,1 odstotka BDP-ja, je objavil statistični urad. Potem ko je ob visoki gospodarski rasti država lani prvič v času osamosvojitve leto končala z izravnanimi javnimi financami oz. z minimalnim presežkom v višini 0,03 odstotka BDP-ja, naj bi letos po vladnih pričakovanjih presežek dosegel 0,2 odstotka BDP-ja. Po trenutnih podatkih je tako na dobri poti k cilju.

Do konca maja je bilo prihodkov za 3,91 milijarde evrov, odhodkov pa za 3,84 milijarde evrov. Na ministrstvu za finance pravijo, da je presežek v petih mesecih v skladu z načrti. Odhodki sicer še naprej rastejo s počasnejšo dinamiko kot prihodki, kar je pomembno za srednjeročno uravnoteženje širših javnih financ, so poudarili.

Glavni vir prihodkov so davki - teh je bilo za 3,36 milijarde evrov, kar je 6,4 odstotka več, kot je bilo davčnih prihodkov v istem lanskem obdobju. Nedavčni prihodki so se znižali za 25,8 odstotka, na nekaj več kot 394 milijonov evrov. Prilivi iz dohodnine so bili zaradi ugodnih razmer na trgu dela večji za 15,4 odstotka, na nekaj manj kot 537 milijonov evrov, prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so zaradi dobrega poslovanja podjetij narasli za 12,9 odstotka, na skoraj 390 milijonov evrov, prihodki od DDV-ja pa so se ob krepkejši potrošnji medletno povečali za 4,7 odstotka, na 1,45 milijarde evrov.

Prihodki od trošarin so bili medtem z nekaj manj kot 614 milijonov evrov za 0,5 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Nižje so bile predvsem pobrane trošarine na energente in elektriko ter trošarine na tobačne izdelke.

Zaradi menjave dolarskih obveznic v evrske so se izdatki za plačilo domačih in tujih obresti znižali za 8,2 odstotka, na nekaj manj kot 600 milijonov evrov, obveznosti za plačilo plač in prispevkov pa so se predvsem zaradi dogovora o sproščanju nekaterih kriznih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju zvišale za 4,1 odstotka, na nekaj nad 490 milijonov evrov.

Občine se bodo pokrile same
Na odhodkovni strani so se tekoči transferji, ki predstavljajo največjo skupino odhodkov, glede na isto obdobje lani znižali za 0,6 odstotka, na približno 2,08 milijarde evrov - nižji so bili transferji občinam, saj letos ni načrtovanih sredstev za dopolnilno financiranje iz državnega proračuna. Poraba občin se bo namreč v celoti pokrila iz razpoložljive dohodnine, ki pripada občinam, so spomnili na finančnem ministrstvu.

Izplačila subvencij so bila po drugi strani glede na isto obdobje lani višja za 9,7 odstotka. Prav tako je bilo za 1,2 odstotka višje izplačilo transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Od tega so se najbolj zvišala izplačila, namenjena za družinske prejemke in starševska nadomestila, predvsem za otroške dodatke in starševska nadomestila.

Več iz EU-proračuns in vanj
Prejeta sredstva iz proračuna EU-ja so bila s skoraj 287 milijoni evrov za 30,1 odstotka višja kot v istem obdobju lani, vplačila v bruseljsko blagajno pa so bila z nekaj nad 194 milijoni evrov višja za 18,2 odstotka.

Presežek tudi v seštevku vseh blagajn
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin, je v prvih petih mesecih zabeležila približno 7,30 milijarde evrov prihodkov in 7,17 milijarde evrov odhodkov. To je prineslo okoli 138 milijonov evrov presežka.


Javne finance so leto začele s presežkom. V prvem četrtletju je ta dosegel 60 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP-ja. Javni dolg se je medtem v prvem letošnjem četrtletju povečal na 75,1 odstotka BDP-ja, je objavil statistični urad. Potem ko je ob visoki gospodarski rasti država lani prvič v času osamosvojitve leto končala z izravnanimi javnimi financami oz. z minimalnim presežkom v višini 0,03 odstotka BDP-ja, naj bi letos po vladnih pričakovanjih presežek dosegel 0,2 odstotka BDP-ja. Po trenutnih podatkih je tako na dobri poti k cilju.