Pogodba, ki jo je za diverzifikacijo nabavnih virov po prekinitvi dobav iz Rusije Geoplin novembra sklenil z alžirsko državno družbo Sonatrach, pomeni, da si bo Slovenija v manj gotovih časih zagotovila dodatno zanesljivost pri oskrbi s plinom, je dejal infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki je podpisu v Alžiru sredi novembra prisostvoval z zunanjo ministrico Tanjo Fajon.

Pogodba predvideva dobavo naslednja tri leta, od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025, in sicer 300 milijonov kubičnih metrov letno. Kakšna je cena, niso razkrili, saj je to poslovna skrivnost, Kumer pa je dejal, da je "konkurenčna".

Prenos plina iz Alžirije v Slovenijo poteka po plinovodih skozi Tunizijo, Sredozemsko morje in Italijo do vstopne točke v slovenski plinovodni sistem Gorica - Šempeter.

V Geoplinu so za STA povedali, da so zakupili vse transportne zmogljivosti in izvedli vse potrebne preostale dejavnosti ter uredili vso dokumentacijo za začetek dobav alžirskega plina. Pogodba velja takoj za celotne količine, predvideva pa "določeno prožnost pri dobavah", ki pa je prav tako poslovna skrivnost.

Kumer je novembra povedal tudi, da želi Slovenija sodelovanje še nadgraditi in povečati dobavo plina iz Alžirije, in sicer da bi bila pogodba vsaj petletna, količina dobavljenega plina pa bi pokrila najmanj polovico slovenskih potreb.

Z alžirskim ministrom za energijo in rudarstvo Mohamedom Arkabom sta se dogovorila, da bosta strani kmalu podpisali memorandum o sodelovanju, v katerem bi poleg povečanja količin in obdobja veljave pogodbe opredelili tudi strateško sodelovanje na področju obnovljivih virov energije in izmenjavo digitalnih kompetenc. V Geoplinu pravijo, da obstaja glede na dosedanje pogovore s Sonatrachom obojestranski interes za dolgoročnejše sodelovanje.

Geoplin je zemeljski plin iz Alžirije dobavljal že med letoma 1992 in 2012, ko je slovenska stran pogodbo prekinila. Glavni vir dobave plina v Slovenijo je vozlišče Baumgarten v Avstriji, kamor se je do pred kratkim stekal predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic. Ruski plin je v zmanjšanih količinah dotekal do decembra, potem pa so se dobave po navedbah iz Petrola, večinskega lastnika Geoplina, povsem ustavile.

V Geoplinu pravijo, da ves čas proučujejo različne možnosti dodatne diverzifikacije dobavnih poti zemeljskega plina, a podrobnosti pogovorov s potencialnimi dobavitelji zaradi zaupnosti podatkov v procesu sklepanja dogovorov ne morejo razkrivati. V tem letu si je Geoplin za zdaj neuspešno prizadeval za pridobitev prostih zmogljivosti na terminalu za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku, omenjal pa se je tudi njegov interes za zakup zmogljivosti na LNG-terminalu pri Rovigu v bližini Benetk, ki je v solastništvu Katarja.