"Sprejemati investicijske odločitve na podlagi najvišjih preteklih donosov je pot v pogubo," pravi Primož Cencelj, upravitelj premoženja pri Modri zavarovalnici. Javne uslužbence poziva, da preverijo, koliko so že privarčevali in morda zamenjajo podsklad.
31. oktober je svetovni dan varčevanja. Slovenci smo tradicionalno varčni, težava je, da imamo preveč denarja v bančnih depozitih. To je sicer znak, da zaupamo bankam (kar je prvi pogoj za trden finančni sistem), a vendarle – s tem pozabljamo na alternative, ki so precej donosnejše. "Oklepamo se tistega, kar nam je znano. Denar na bančnem računu nam pomeni finančno varnost. Pri srcu so nam tudi nepremičnine. Verjetno je to zakoreninjeno v nas, saj se je skoraj vsaka generacija opekla z investiranjem v druge finančne produkte in ta spomin na izgube je boleč. Žal pa s tem zamujamo priložnosti, ko svetovni in tudi domači delniški trgi ustvarjajo lepe donose. Če vidimo le strašljive trenutke, se ne odločamo racionalno in veliko denarja puščamo na mizi," je v pogovoru za MMC povedal Primož Cencelj.
V zadnjem desetletju visoka rast delniških trgov Če gledamo donosnost na delniških trgih v zadnjih 10 letih, so ti res lepi. Newyorški indeks elitnih ameriških podjetij S & P 500 je bil takrat tik pod 2000 točkami, danes je nad 5800 točkami. To pomeni povprečno več kot 11-odstotno letno rast. Ljubljanski SBITOP (v njem so delnice Krke, NLB-ja, Petrola ...) je imel v zadnjem desetletju skoraj osemodstotno letno rast, a če upoštevamo še dividende, je popolnoma konkurenčen Wall Streetu. Seveda rast nikoli ni premočrtna, leta 2022 smo na primer videli kar precejšnje padce (v New Yorku in Ljubljani približno 20-odstotne), toda kdor na delnice stavi dolgoročno (vsaj deset let, raje 20) in ima portfelj razpršen tako geografsko kot sektorsko, bo z zelo veliko verjetnostjo dosegal večje donose kot v preostalih naložbenih razredih.
Kako torej Slovencem razložiti, da je smiselno sprejemati določeno tveganja (delnice so same po sebi bolj tvegane od bančnih vlog), saj to dolgoročno prinaša boljše rezultate? Morda tako, da na trg vstopajo počasi in za začetek z majhnimi zneski!
Tudi denarni sklad ni tako slaba izbira "Zelo smiselno je postopno varčevanje. Da torej ne vložimo vsega denarja v nekem trenutku na borzo. Vstopimo namreč lahko v zelo neprimernem trenutku, ko so borze na rekordih. Najbolje je mesečno odtegniti določen znesek od plače. Koncept je dobro znan vsem, ki so s posojilom kupili stanovanje ali hišo in morajo vsak mesec plačati obrok. Poskusite tudi obratno in na ta način, torej z mesečnimi obroki, varčujte za prihodnost, seveda ne nujno, da v celoti v delnicah, lahko gre denar delno tudi v obveznice ali denarne sklade, ki prinašajo več od depozitov."
Kaj pa zlato, ki je v zadnjem letu poraslo za več kot 30 odstotkov? "Vsekakor sodi v dobro razpršen portfelj, a naj ne predstavlja več kot deset odstotkov celotnega portfelja. Sicer pa – sprejemati investicijske odločitve na podlagi preteklih najvišjih donosov je pot v pogubo."
Preverite svoje stanje! A vendarle je pri delniških naložbah (predvsem v ZDA) zgodovina dovolj dolga, da lahko zapišemo: delnice so dolgoročno najboljša oblika varčevanja. Primož Cencelj je upravljavec premoženja pri Modri zavarovalnici. Upravlja dinamični, preudarni in zajamčeni sklad. "Moje poslanstvo je, da upravljam drugi pokojninski steber, v katerem varčuje dobrih 300 tisoč Slovencev, poleg javnih uslužbencev še nekateri iz večjih podjetij. To je za številne njihov edini stik s kapitalskimi trgi. Vsak lahko v naši aplikaciji m.Modra preveri, koliko ima privarčevanega, vsak si lahko tudi izračuna, ali bo imel dovolj privarčevanih sredstev iz drugega stebra. Če želi, se lahko tudi prestavi v bolj tvegan podsklad, kar priporočam mlajšim varčevalcem. Naj tudi opozorim, da velja maksimalno izkoristiti davčno olajšavo v vrednosti 5,8 odstotka bruto plače, to pomeni okrog 150 evrov mesečnega vložka. Ni zanemarljivo niti to, da bo na začetku prejemanja pokojninske rente obdavčena le polovica izplačanega zneska."
Iz malega raste veliko Cencelj poudarja, da so skladi življenjskega cikla relativno mlad produkt, ki se premalo promovira. Predvsem mora biti v ospredju spoznanje, da se tudi z majhnimi zneski lahko nabere lepa zaloga denarja, če smo vztrajni in res vsak meseč vplačujemo v sklad. Do vsote 100 tisoč evrov ob upokojitvi lahko pridemo z mesečnim vložkom 100 evrov v 30 letih, če je letna donosnost šestodstotna. Če je donosnost povprečno 10-odstotna, je privarčevani znesek celo višji od 220 tisoč evrov, kar ponuja lepo "varnostno blazino" ob upokojitvi. Ali v prihodnje pričakovati nadpovprečne ali podpovprečne donose, je seveda nehvaležno vprašanje. Predvsem v ZDA so trenutna vrednotenja visoka in nekateri že opozarjajo, da prihodnje desetletje ne bo tako pozitivno. Goldman Sachs na primer meni, da bo povprečna letna donosnost le še triodstotna.
V čem je čar zlata? "Trenutno so delnice v ZDA zgodovinsko res visoko ovrednotene in ni smiselno vsega zneska naenkrat vložiti v borzo, v kontekstu mesečnega varčevanja pa se zgodba ne spreminja. Ko bo večja korekcija, lahko to izkoristimo za agresivnejše nakupe. Tako je bilo na primer ob izbruhu epidemije marca 2020. A takšni padci niso tako redki, morda bo že v naslednjem letu sledila kakšna podobna priložnost. Geopolitika je dandanes zelo nepredvidljiva, poleg tega po mojem mnenju še nismo premagali inflacije, čeprav to centralne banke že razglašajo. Tudi zato spremljamo visoko rast zlata. Marsikdo celo stavi nanj kot morebitno plačilno sredstvo. Z njim imaš sicer le stroške, plačevati moraš hrambo v sefih, a v zgodovini se je zlato izkazalo kot dober hranilec vrednosti," še dodaja Primož Cencelj, ki je večkrat dobil priznanje za naj slovenskega upravljavca premoženja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje