Podpisana kolektivna pogodba pomeni, da bo gmotni položaj zaposlenih boljši, saj zagotavlja in ohranja višino dodatkov za nočno delo, delo prek polnega delovnega časa, nedeljsko delo in dodatek za delo ob praznikih in dela prostih dnevih po zakonu, je po podpisu dejala predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije Majda Marolt.

Podpis je dobra osnova in popotnica za naprej, se je strinjal tudi predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Branko Slak. Kolektivna pogodba je prvi korak k nadaljnjim prizadevanjem za celovito ureditev področja zasebnega varovanja, je opozoril.

Deset let čakanja na pogodbo
Po desetih letih se odpira novo poglavje, je poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Med zbornico in sindikatom, ki deluje v okviru ZSSS-ja, se po njegovih besedah vzpostavlja minimalno zaupanje. Kar tretjina zaposlenih v dejavnosti varovanja po opozorilu Maroltove prejema minimalno plačo, povprečna plača zaposlenih v dejavnosti pa je približno 60 odstotkov povprečne plače v državi.

Ker se v dejavnosti povečuje število zaposlenih za krajši delovni čas, so se s kolektivno pogodbo dogovorili, da se pogodbe za krajši delovni čas sklepajo samo izjemoma in v utemeljenih primerih.

Dogovorili so se tudi glede odmorov, počitkov in razporejanja delovnega časa ter glede minimalnih standardov za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter povračilo stroškov za prehrano med delom. "Gre za minimalne standarde, ki naj bi veljali za prav vse družbe, ki poslujejo v tej dejavnosti," je dejala. Podpisnici sta na ministrstvo za delo vložili predlog, da razširi veljavnost podpisane kolektivne pogodbe na vse delodajalce v dejavnosti.