V Sloveniji meddržavne selitve po ugotovitvah Banke Slovenije še niso skrb vzbujajoče, toda gibanja niso ugodna. V obdobju hitre gospodarske rasti pred krizo je bil značilen močan pritok gradbenih delavcev, ki se je po nastopu krize obrnil. Hkrati pa se od druge polovice leta 2011 večajo selitve državljanov v tujino.

"Nižanje plač, zaposlovanje za določen čas, nizko število prostih delovnih mest in naraščanje števila brezposelnih z visoko izobrazbo nakazujejo, da gre lahko pri tem v veliki meri za odselitve mladega in izobraženega dela prebivalstva," v najnovejši publikaciji o makroekonomskih gibanjih in projekcijah opozarjajo analitiki Banke Slovenije.

V Sloveniji sta sicer obseg in struktura tokov meddržavnih selitev večinoma primerljiva z drugimi perifernimi državami evrskega območja, toda Slovenija nekatere primerljive države že presega.

Število izseljencev narašča
V prvih treh četrtletjih 2012 se je iz Slovenije izselilo okoli 4000 državljanov, kar je enako vsem izselitvam državljanov Slovenije od sredine 2008 do konca leta 2011. Od drugega lanskega četrtletja je število izselitev državljanov Slovenije celo preseglo število izselitev tujcev.

Statistični podatki glede izobrazbene strukture odseljenih v tujino za daljše obdobje sicer niso razpoložljivi, ankete pa kažejo na večanje izselitev izobražene delovne sile in na večjo nagnjenost k potencialni izselitvi v razmerah krize.

Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da po izbruhu krize prvi val selitev v tujino običajno predstavljajo tuji nizkokvalificirani delavci, drugi val pa domači visoko izobraženi delavci.

Na skupni učinek izselitev vpliva predvsem verjetnost vračanja po obdobju krize in kakovost delovnih (in drugih) izkušenj, pridobljenih v tujini. "Zato je treba poskrbeti za zagotovitev razmer, ki bodo omogočili vračanje visoko izobraženih emigrantov po koncu krize, oziroma po določenem času, preživetem v tujini," opozarjajo v BS-ju.

Izselitve vplivajo na gospodarska gibanja
Meddržavne selitve prebivalstva lahko pomembno vplivajo na število celotnega prebivalstva in delovne sile, zato so lahko pomemben dejavnik gospodarskih gibanj. Z dolgoročnega vidika lahko še bolj poudarijo ali pa izravnavajo druga demografska gibanja. Zlasti v primeru izseljevanja izobraženega dela prebivalstva se manjša potencialni človeški kapital, investicije javnih sredstev v izobraževanje pa niso povrnjene prek večjih davčnih prilivov.

Kratkoročno izselitve brezposelnih manjšajo fiskalne odhodke in neravnovesja na trgu dela, kar je še posebej pomembno v času gospodarske krize. Povečajo se tudi transferji iz tujine. Po drugi strani pa lahko priselitve večajo število aktivnih prebivalcev na delih trga dela s presežnim povpraševanjem po delovni sili.