Na zadnjih pogajanjih s poslovodstvom so namreč tik pred zdajci delodajalci ponudili predlog, ki bi bil za sindikalno stran sprejemljiv. Pripravljeni so bili namreč umakniti točko dogovora, po kateri bi se delavci odrekli potencialnim tožbam iz naslova upoštevanja efektivnega delovnega časa za nazaj in sprejeli dogovor glede upoštevanja časa priprave na delo v efektivni delovni čas, kot so ga nazadnje skupno predlagali na sindikalni strani.

V SDRES-u so boj za upoštevanje efektivnega delovnega časa začeli že leta 2015. Gre za upoštevanje časa, ko je delavec na razpolago delodajalcu in se pripravlja na delo, kot del delovnega časa, kar v primeru velenjskega premogovnika vključuje preoblačenje v zaščitna oblačila in umivanje po koncu izmene. Pri tem se v SDRES-u sklicujejo na mednarodne konvencije, slovensko zakonodajo in odločbo inšpektorata, ki pritrjujejo temu, da se čas priprave mora upoštevati kot delovni čas.

SDRES: Delavci na leto "izgubijo" 130 ur
Po mnenju SDRES-a je neupoštevanje časa priprava kot del efektivnega delovnega časa diskriminatorno za številne delavce, saj je teh "izgubljenih" ur na leto okoli 130. Kot del stavkovnih zahtev so zato navedli tudi poračun teh ur v zadnjih petih letih in dogovor o povračilu tega zneska. Kompromisni predlog, ki so ga v dogovoru s preostalimi pogajalskimi partnerji pripravljeni podpreti tudi v SDRES-u pa bi upošteval 15 minut dnevno priprave na delo za vse delavce, kar poleg rudarjev vključuje tudi tehnično osebje v delavnicah, medtem ko bi bili rudarji zaradi daljših priprav upravičeni do nekaj več kot 1,4 evra bruto dodatka iz naslova priprave na delo.

Na zadnjih pogajanjih so bili predstavniki delodajalcev pripravljeni tak predlog podpreti, a le če se delavci odrečejo možnosti tožb za nazaj. Na koncu so bili pripravljeni to točko umakniti iz dogovora, je povedal Asmir Bečarevič iz SDRES-a. Bečarević ob tem dodaja, da so se v tej točki predstavniki Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) Premogovnika Velenje in družbe HTZ ter sveta delavcev Premogovnika Velenje in družbe HTZ iz pogajanj umaknili in odločitev prepustili SDRES-u.

Da vodstvo velenjskega premogovnika ni naklonjeno stavki, je znano že dalj časa, tako je pred časom generalni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob dejal, da je napovedana stavka nezakonita in nelegitimna. Prav tako pa so v poslovodstvu družb Premogovnik Velenje in HTZ pozivali zaposlene, naj se izrečejo o tem, ali bodo stavkali. V praksi je to potekalo tako, da so posamezni vodje oddelkov prvič prišli v službo tudi v popoldanskih urah in vsakega zaposlenega posebej pozvali v pisarno, kjer se je moral izreči se o tem, ali bo stavkal ali ne. S tem se je po Bečarevićevem mnenju izvajal tudi psihološki pritisk na zaposlene in tako posegalo v njihovo ustavno pravico do stavke. Prav zato so v SDRES-u že napovedali, kazenske ovadbe in prijavo na inšpektorat za delo..

S pritiski nad stavkajoče
"Za nas je umik odrekanju tožb iz dogovora in predlagana ureditev upoštevanja časa priprave na delo sprejemljiva. Če jo bodo na delodajalski strani potrdili, smo pripravljeni zamrzniti stavko," je po pogajanjih dejal Bečarevič, a je zaradi nesodelovanja ostalih pogajalskih partnerjev pri tej odločitev na koncu pretehtala na stran stavke. Razrešitev vprašanja efektivnega delovnega časa in višina regresa za leto 2018 sta najbolj pereči temi. O preostalih stavkovnih zahtevah bi se pogajanja nadaljevala.

PV: Moramo zagotoviti varno delo nestavkajočih
Iz družbe Premogovnik Velenje so v izjavi za javnost zapisali, da so bili k temu primorani zaradi obveznosti varovanja v skladu z veljavnimi predpisi. "Če delodajalec ne bi imel podatka, koliko delavcev bo na navedeni dan na delovnem mestu, delovnega procesa ne bi mogel organizirati, še manj pa bi lahko zagotovil varnost delovnega procesa in varnost delavcev na delu, k čemur ga zavezujejo tako delovnopravna in rudarska zakonodaja kakor tudi zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu," so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da so se podobno izrekali tudi zaposleni v šolstvu pred stavko, zato zavračajo očitke o tem, da bi kršili pravico delavcev do stavke.

Obenem so zapisali, da se je več kot 70 odstotkov zaposlenih v Premogovniku Velenje izreklo, da bo na dan stavke delalo, 17,6 odstotka zaposlenih pa bo odsotnih zaradi bolezni oziroma dopusta. Bečarević ob tem opozarja, da ti podatki ne odražajo dejanske podpore stavki, saj so izjave podpisali vsi zaposleni, medtem ko so stavko napovedali delavci, zaposleni v dejavnosti pridobivanja premoga, kar vključuje tri enote v Premogovniku Velenje in eno enoto v družbi HTZ.

Rudarjem podpora policistov, gasilcev, kulturnikov, delavcev v vzgoji ...
Pobiranje izjav o udeležbi stavke so obsodili tudi v drugih sindikatih in obenem izrekli podporo stavki v Premogovniku Velenje. Med drugim so v Območni organizaciji Kranj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zapisali, da se v Premogovniku Velenje poskuša delavce obrniti od sindikalnih predstavnikov, kar se je pokazalo že pri zboru delavcev, kjer je predsednik sveta delavcev dal besedo le direktorju, ne pa tudi sindikalnemu predstavniku Bečareviću, prav tako so prepričani, da obstaja sum kaznivega dejanja kršitve sindikalnih pravic zaradi zbiranja podpisov, je v izjavi za javnost zapisal generalni sekretar enote Matej Jemec. Podporo stavki so izrekli tudi v Sindikatu policistov Slovenije, Sindikatu Glosa, Sindikatu poklicnih gasilcev, Sindikatu delavcev v vzgojni izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije ter Sindikatu žerjavistov Luke Koper.

Del izhodiščnih zahtev že izpolnjen
Dogovor glede efektivnega delovnega časa in višine regresa sta sicer le dve od izhodiščnih trinajstih stavkovnih zahtev. V SDRES-u so februarja poslovodstvu podali zahteve, da se pri načrtovanju pridobivanja premoga upoštevajo število zaposlenih in razmere v jami, poračunajo premalo izplačane plače med letoma 2012 in 2016, odpravijo kadrovski primanjkljaji na določenih delovnih mestih, izboljšajo varnostne razmere za delavce, dvignejo osnovnih plač, izplačila stimulacij ter nagrad za poslovno uspešnost ter upošteva polurni počitek med delom.

Del teh zahtev so delodajalci že izpolnili, tako so med drugim izplačali stimulacije ob koncu leta za leto 2017 kot tudi del plače za delovno uspešnost po povečanem obsegu del. Prav tako so se po Bečarevićevijh besedah izboljšale delovne razmere na področju varnosti. O preostalih odprtih zahtevah pa se bodo pogajanja nadaljevala v okviru kolektivne pogodbe.

Boj tudi za prihodnost radarjev in proti "poslovnemu modelu IPS"
V SDRES-u so zahtevali tudi prekinitev sodelovanja z zunanjimi izvajalci in agencijami, kar se nanaša predvsem na hčerinsko družbo HTZ. V SDRES-u namreč ostro nasprotujejo izkoriščanju delavcev prek zunanjih izvajalcev. Bečarević ob tem poudarja, da so po njihovih informacijah v družbi že prekinili sodelovanje z enim podizvajalcem in del delavcev zaposlili. V SDRES-u sicer nimajo podatka, koliko je vseh delavcev pri zunanjih izvajalcih, Bečarević sicer meni, da jih zelo veliko ni, poudarja pa, da bodo vztrajali pri boju zanje. "Nedopustno je, da nekdo dela vsak dan ob tebi, pa ni zaposlen pri tvojem delodajalcu in ne dela za enako plačo oziroma pod enakimi pogoji. Pri tej zahtevi je treba vztrajati, saj jaz vedno gledam na to, da bi ta zunanji izvajalec lahko bil tudi moj otrok ali prijatelj, in ga ne moremo kar tako pustiti na cedilu."

Prav tako bodo v SDRES-u vztrajali pri dogovarjanju o prihodnosti zaposlenih v Premogovniku Velenje tudi po prenehanju izkopavanja premoga, kar je predvideno za leto 2054. "Nedopustno je, da se bo neki mlad delavec znašel brez službe pri 45 letih, za seboj pa bo imel 25 let dela kot rudar. Takega delavca ne bo nihče zaposlil, in o teh stvareh se moramo pogovarjati že danes," opozarja Bečarević.