Pretekla dva tedna smo se spraševali, ali smo preplačali sanacijo bank. Zdaj pa nas lahko skrbi še izjava sicer izzvanega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, da se kljub večmilijardni injekciji slabe bančne terjatve še kar razraščajo. Slovenske banke imajo še vedno za več kot pet milijard evrov slabih terjatev.

V NLB-ju je za 2,8 milijarde evrov slabih posojil ali četrtina vseh posojil. Ta številka se - odkar smo v banko vložili poldrugo milijardo evrov - ni niti malo znižala, prav nasprotno - po naših informacijah se bo ta znesek celo rahlo povečal; NLB bo sicer podatek razkril v petek.

V Abanki je slabih posojil za dobro milijardo, samo lani so se povečala za 30 milijonov evrov. Enako tudi v NKBM-ju, tam je slabih posojil za 45 milijonov evrov več. Banke odgovarjajo: to je posledica strožjega ocenjevanja kakovosti posojil in še, vsa posojila so ustrezno zavarovana. Kljub temu pa skrbi dejstvo, da se slaba posojila povečujejo le v tistih bankah, ki smo jih davkoplačevalci decembra 2013 sanirali.

Ponovna dokapitalizacija ali celo bankrot banke?
"Mislim, da se je to pričakovalo, ker banke tudi po sanaciji niso spremenile svojega odnosa do podjetniškega sektorja. Banke ne nudijo takih kreditov, ki bi omogočili, da bi te slabe terjatve spremenili v dobre terjatve. Banke se v tem času niso naučile delovati s podjetji. In če ne znaš delati s podjetji, kako lahko potem delaš v banki," se sprašuje ekonomist Maks Tajnikar.

Posledice napačnih odločitev vodstev bank - ta morda tudi niso ustrezno usposobljena za prestrukturiranje gospodarstva - pa bodo znova obremenile davkoplačevalce.

"V najhujšem primeru bomo davkoplačevalci čez nekaj časa morali sprejeti dejstvo, da bo kakšna banka bankrotirala ali pa, da jo bomo morali spet dokapitalizirati," napoveduje Tajnikar.

Odgovornost nosi tudi lastnica - država, ki razen splošnega načrta odprodaje državnih bank nikoli ni dorekla, kakšna naj bo bančna strategija.