Do zdaj veljavna zaveza glede prodaje 75 odstotkov minus ene delnice Nove Ljubljanske banke (NLB) bi se tako v popolnosti ohranila, a "z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, se zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine," so po seji vlade pojasnili na ministrstvu za finance.

Če bi Evropska komisija (EK) slovenski prošnji ugodila, bi se lastniška zaveza spremenila tako, da bi lahko država do konca leta 2017 prodala najmanj 50-odstotni delež v banki, preostali del do ciljnega deleža pa do konca 2018. Postopna odprodaja po navedbah ministrstva stremi k zagotovitvi čim boljših pogojev za prodajo banke ob upoštevanju, da pri izvajanju zavez ne sme priti do izkrivljanja konkurence na trgu.

Postopna prodaja bi pomirila strahove
Neuradno je slišati, da je trenutno na trgu težko prodati tako velik paket delnic, kot ga predstavlja 75 odstotkov NLB-ja, zato bi možnost postopne prodaje pomirila strahove vlagateljev glede scenarija, če Sloveniji do konca leta ne bi uspelo izpolniti zaveze o prodaji. EK bi v tem primeru namreč lahko odredila začetek prodaje bank NLB Skupine na območju nekdanje Jugoslavije, kar bi vrednost NLB-ja drastično zmanjšalo.

Prodaja NLB-ja po metodi javne prodaje delnic (IPO) naj bi stekla v drugi polovici tega meseca. Te dni pa bo končana tudi ocena vrednosti NLB-ja, ki jo za SDH pripravlja londonska družba za finančno svetovanje PricewaterhouseCoopers. Po prvih predstavitvah potencialnim vlagateljem sredi marca naj bi dokončni krog predstavitev sledil konec aprila. Takrat naj bi bil znan tudi okvirni razpon cene, ki bi jo bili vlagatelji pripravljeni ponuditi za delnico banke. IPO naj bi bil nato zaključen sredi meseca maja.

Bo ponudba dosegla knjigovodsko vrednost?
Ključno vlogo pri odločitvi za prodajo banke, v katero je država z zadnjo dokapitalizacijo decembra 2013 vložila 1,55 milijarde evrov, bo imela ponujena cena. Ta bi morala biti vsaj na ravni knjigovodske vrednosti NLB-ja, ki je konec septembra za delnico znašala 63 evorv, s čimer je višina kapitala NLB-ja pri 1,26 milijarde evrov, a bo ob koncu leta višja, saj je banka izboljšala poslovanje.

Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidija Glavina je pretekli teden s ceno, ki so jo pripravljeni plačati vlagatelji, seznanila premierja Mira Cerarja. Preverjanje na trgu naj bi namreč pokazalo, da bi lahko za delnico dobili nekje od 80 do 90 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, izkupiček okoli milijarde evrov pa naj ne bi izpolnjeval pričakovanj politike.

Zelena luč Bruslja pogojuje prodajo
Spomnimo, da se je Slovenija v zameno za zeleno luč Bruslja obsežni državni sanaciji NLB-ja konec leta 2013 med drugim zavezala, da bo do konca letošnjega leta prodala večji del banke, ob tem pa ohranila kontrolni delež. Že lansko jesen pa so se pojavile govorice, da bo vlada EK zaprosila za odlog prodaje NLB-ja, omenjalo se je celo triletno podaljšanje. Po januarskem sestanku z evropsko komisarko Margrethe Vestager je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman dejala, da je Slovenija zavezana spoštovati dogovor in da se postopki nadaljujejo po načrtih.

Ministrica in komisarka sta se takrat dogovorili za nadaljnje tesno sodelovanje pri zagotavljanju, da bodo zaveze spoštovane, a hkrati ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je v slovenskem primeru treba zagotoviti, da lahko država postopke izpelje kot odgovoren lastnik. Prav skladno s tem dogovorom je vlada zdaj sklenila, da bo komisijo uradno zaprosila za spremembo zavez, ki so jih pripravili na pobudo SDH-ja.