"Vlada opravlja tekoče posle. Zdi se mi pomembno, da se do predlaganih ukrepov opredelijo tudi parlamentarne stranke, ki bodo tvorile prihodnjo vlado," je pojasnila ministrica Mateja Vraničar Erman. "Če opravimo še to razpravo, povečamo tudi kredibilnost predloga, ki ga bo treba poslati Evropski komisiji," je dodala.

Kako bi DZ sprejel stališče do predloga, je odvisno od poslancev. Ministrica si želi, da bi DZ "razumel potrebo po hitrem sestanku", in pričakuje, da bi vlada to tematiko lahko obravnavala že prihodnji teden. Ob tem upa tudi, da bo komisija to "razumela kot povečanje kredibilnosti naših zavez".
Ministrica se je sicer že po seji vlade udeležila sestanka vodij poslanskih skupin oz. njihovih namestnikov pri predsedniku DZ-ja Mateju Toninu, kjer so govorili tudi o NLB-ju. Dogovorili naj bi se, da bo o tem razpravljal splošni odbor DZ prihodnji teden, in sicer na za javnost zaprti seji. Odbor naj bi razpravljal tako o prodaji NLB-ja kot zaščiti vrednosti kapitalske naložbe države v NLB-ju.

Predlog sprememb zavez je neuradno podoben slovenskemu predlogu iz decembra lani. Po njem bi Slovenija vsaj polovico banke prodala letos, preostanek do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta. Zaveze bi spremljal tudi zakon za zaščito NLB-ja pred posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem.

Če bo DZ to sprejel in bo vlada nato potrdila predlog spremenjenih zavez in spremljajočih izravnalnih ukrepov, bo sledila formalna vložitev novega predloga Evropski komisiji, ki bo po pričakovanjih o tem odločila zelo hitro.

Vlada bi v skladu s to odločitvijo SDH-ju naložila, naj se začnejo pripravljalni postopki za prodajo. Ti so po metodi javne ponudbe delnic stekli že lani, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je presodila, da ponujena cena za delnico ni bila primerna, tveganja zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa prevelika.

Predlog zaščite NLB-ja
Za reševanje tega tveganja je pripravljen predlog zakona o zaščiti vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Po njem bi se iz sklada za nasledstvo NLB-ju povrnila finančna vrednost, če bi prišlo do novih prisilnih izvršb na premoženje NLB-ja na Hrvaškem.

Predlog zaščite, ki je po besedah ministrice s pravnega vidika nenavaden korak, je pa smiseln z ekonomskega, je pripravljen, ker bi bila tveganja, če ne bi storili nič, "težka" okoli 700 milijonov evrov. Če zakona ne bo, bi namreč država s prodajo NLB-ja iztržila vsaj 430 milijonov evrov manj, ne bo upravičena do izplačila lanskih dividend v višini 189 milijonov evrov in ne do 80 milijonov evrov zadržanega dobička.

"A ta zaščita ima smisel samo v povezavi z izpeljavo privatizacijskega postopka," je opozorila. Cilj, ki ga ob tem kot ministrica zasleduje, je, da "NLB ostane podporna banka za slovensko gospodarstvo na celotnem zahodnem Balkanu in da lahko zagotovimo privatizacijo po tržnih pogojih brez bremena preteklosti", je poudarila.

Omejene možnosti izterjave
Možnosti prisilnih izterjav na Hrvaškem so omejene, saj NLB izpolnjuje navodila vlade, naj umakne čim več premoženja na Hrvaškem in tudi v drugih nekdanjih republikah skupne države. Slovenija pa naj bi države, kjer so izvršbe mogoče, opozorila na to nerešeno meddržavno vprašanje.

K novi časovnici privatizacije NLB-ja bo treba predložiti tudi predloge izravnalnih ukrepov kot protiutež, ker se ta ni zgodila v prvotno postavljenem roku, določenem leta 2013, ko je komisija Sloveniji prižgala zeleno luč za državno pomoč v banki, in kot kompenzacijo, če Slovenija ne bo izpolnila prodajne zaveze. Če te ne bo, bo morala imenovati prodajnega zaupnika, ki bo nato izpeljal prodajo.

Med izravnalnimi ukrepi naj bi podaljšali del omejevalnih ukrepov, ki za banko veljajo že zdaj. To so neodvisno korporativno upravljanje, omejitve poslovanja, prepoved prevzemov. NLB se je že moral umakniti iz nekaterih nestrateških dejavnosti, v primeru podaljševanja zavez bi moral še zmanjšati obseg poslovanja doma, po navedbah nekaterih medijev pa bi se moral posloviti od zavarovalnice NLB Vita.

Neodločena Evropska komisija
Vraničar Ermanova je še povedala še, da so v začetku tedna dobili odgovor komisije na predlog glede mediacije Bruslja med Slovenijo in Hrvaško o vprašanju prenesenih deviznih vlog, kjer Hrvaška po slovenskem mnenju tako kot v primeru arbitraže o meji deluje v nasprotju z dogovorjenimi pravnimi rešitvami.

Odgovor po njenih besedah ni presenetljiv, komisija pa meni, da ne more prispevati k rešitvi tega problema, je povzela. Napovedala je, da bodo odgovor proučili in oblikovali nadaljnje korake v povezavi s pravno zaščito banke.