"Fiskalno pravilo ne prinaša ne velikih zmagovalcev in ne velikih poražencev. Ne gre za revolucijo, ampak za evolucijo na področju izdatkov. To bi bil močen signal svetovnim finančnim trgom, da Slovenija resno jemlje krizo in predvsem protikrizne ukrepe," je dan pred predvidenim glasovanjem o tem, da bi spremenili ustavo, dejal poslanec SDS-a in predsednik parlamentarnega odbora za finance Šircelj.

Tak signal po njegovih besedah pomeni, da bi slovenske banke lažje vračale kredite, da se jim ne bi povečevale obrestne mere in bi zato lažje dajale kredite prebivalstvu in gospodarstvu. "Danes je finančno stanje slabše, kot smo mislili pred pol leta, zato je pravi trenutek, da povemo, da z zlatim pravilom vsi pridobimo," je prepričan.

Omejitve so že zdaj, a jih ne upoštevajo
Zaradi dodatnega zadolževanja namreč po njegovih besedah zadnja leta niso nastajala nova delovna mesta, ni se povečeval BDP, Slovenija pa je v povprečju bolj nazadovala kot druge članice EU-ja. Od zadolževanja torej nismo nič odnesli, dodaja. Fiskalno pravilo pa omejuje državno porabo, da oblast ne more porabiti več, kot država dobi dohodkov.

Največ kritik iz opozicije sicer leti na hitrost samega sprejemanja in predvsem to, da pravila ni treba pisati v najvišji pravni akt. Dovolj bi bil že zakon. Šircelj se strinja, da vpis v ustavo ni edina možnost, a poudarja, da omejitve v zakonu o finančnem poslovanju obstajajo že zdaj, a ga ni nihče upošteval. Fiskalno pravilo v zakonu je bilo v preteklosti tako le mrtva črka na papirju, je dodal.

Pravilo ratificiralo pet članic
Fiskalno pravilo je sicer meddržavna pogodba, ki države zavezuje, da vzdržujejo uravnotežene javne finance in da odhodki ne presegajo prihodkov. V veljavo naj bi vstopilo v letu 2013, ko ga bodo ratificirale države z evrom. Do zdaj je to storilo pet članic evroobmočja - med njimi tudi Slovenija.

Nihče ne hiti s spreminjanjem ustave
V besedilu piše, da je treba pravilo v nacionalno zakonodajo vnesti na način, da ga bo oblast spoštovala, po možnosti v najvišji pravni akt - ustavo. A v Franciji je predsednik Franocis Hollande že povedal, da ustave zato ne bodo spreminjali, saj po njegovem mnenju zaveze, ki je potrebna samo za nekaj let, ni pametno zacementirati.

Tudi Nemčija, največja zagovornica tega pravila, še ni spremenila ustave, saj bo o tem razsodilo še ustavno sodišče, predvidoma septembra. Evropi se torej z vnašanjem pravila v ustave ali nacionalne pravne rede ne mudi. Strokovnjaki pa ob tem izpostavljajo, da bo fiskalno pravilo učinkovito le, če se uvede postopno in postane del politične kulture vsake države.