Nadzorniki NLB-ja so se poslovili od dveh članov uprave, Andreja Hazbenta in Boruta Staniča, predsednik uprave ostaja Marjan Kramar.

Kot član uprave ostaja še Matej Narat. Po novem bo imela uprava banke šest članov - enega naj bi imenoval KBC, še tri manjkajoče pa naj bi izbrali na podlagi javnega razpisa. Premiki v vrhu največje slovenske banke so bili pričakovani, saj bo trem izmed štirih članov zdaj že stare uprave junija potekel mandat.

Arharja ni bilo v igri
Mandat tedaj ne bo potekel le predsedniku uprave Marjanu Kramarju, kar pa ni ustavilo ugibanj o njegovi morebitni zamenjavi. Kot njegovega morebitnega naslednika se je v javnosti omenjalo tudi nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja.

Odločitev o prihodnji usodi uprave je bilo pričakovati v začetku leta, saj je rok za seznanitev članov uprave z morebitnim prenehanjem mandata 15. januarja. V nasprotnem primeru so člani upravičeni do izplačila skupaj približno 675.000 evrov odpravnine.

Počasni privatizacijski koraki
Kljub napovedim o razgrnitvi načrta o umiku države iz NLB-ja ta še ni znan. Belgijski KBC (njihovih predstavnikov v upravi banke ni več) ima še vedno enake cilje kot ob nakupu tretjinskega deleža naše največje banke. Do preklica ostaja le finančni investitor, vendar bo proučil vse morebitne predloge.

KBC je sicer namero, da se bo spremenil iz strateškega v finančnega lastnika NLB in da bo do konca leta izstopil iz lastništva NLB, objavil maja 2006. Za to so se odločili, potem ko se jim z vlado ni uspelo dogovoriti o povečanju deleža v NLB-ju, ki tako ostaja "le" 34-odstoten. Vlada je namreč vztrajala pri stališču, naj NLB večinsko ostane v slovenskih rokah. Bajuk je v tedanjem odzivu dejal, da pogovori vlade s KBC-jem niso bili nikoli končani.

Kdaj privatizacija?
Finančni minister Andrej Bajuk je v začetku decembra povedal, da je treba slovensko lastništvo v NLB-ju razširiti, državni delež pa ohraniti na stopnji, ki še omogoča nadzor pristojnih domačih institucij. Ponovil je, da želi država v največji domači banki ohraniti četrtinski delež plus eno delnico, druga možnost pa naj bi bila odprta za slovenske vlagatelje. Po pisanju Dela pa naj bi bilo med imeni družb, ki naj bi kot konzorcij sodelovale pri nakupu državnega deleža NLB-ja, tudi Zavarovalnica Triglav, kar je za časopis potrdil predsednik nadzornega sveta zavarovalnice, Damjan Mihevc.

Vlada je sicer maja 2006 predstavila načrt privatizacije NKBM-ja, ki naj bi jo izvedli že v času prejšnje vlade, a zaradi neustreznih ponudb ni bila izpeljana. Drugi poskus bo potekal v dveh stopnjah. V prvi bo prodanih 20 odstotkov delnic kupcu, ki bo izbran na podlagi javnega zbiranja ponudb. V nadaljevanju pa vlada načrtuje prestrukturiranje banke in prodajo določenega deleža domačim fizičnim osebam. V drugi fazi naj bi prek mednarodne javne prodaje prodali še preostanek delnic, vladi pa bi ostalo 25 odstotkov in ena delnica. Komisijo za izvedbo privatizacije druge največje slovenske banke je vlada imenovala konec avgusta.