S tem bodo ohranili vrednostne papirje in vse pravice kot na sedanjih registrskih računih, je zagotovil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič.

Klirinško Depotna družba (KDD) bo konec tega meseca oz. konec leta za pravne oz. fizične osebe ukinila registrske račune, ki so omogočali razdelitev nematerializiranih delnic, ne da bi delničarji vstopali v pravno razmerje z borznimi hišami. Z delnicami na tem računu se ni moglo trgovati, imetnik je lahko prejemal dividende, če je delnice želel prodati, je moral odpreti trgovalni račun.

Tri možnosti
Imetnik registrskega računa ima zdaj tri možnosti. Če želi oseba premoženje obdržati, bi morala pri borznoposredniški družbi ali banki odpreti trgovalni račun, kar je povezano s precejšnjimi stroški. Če ga ne želi obdržati, ker ta tako rekoč nima vrednosti, se mu lahko odpove in ga prenese na opustitveni račun, delnice pa bodo šle v roke državi. Če ne bo storila ničesar, bo KDD delnice položil na t. i. sodni depozit.

Od srede naprej pa lahko premoženje prenese tudi na Delniško oporo pri VZMD-ju. Zanj je Odvetniška pisarna Zaman odprla ločeni fiduciarni račun, na katerega bo lahko posameznik proti plačilu razumnih stroškov prenesel in hranil svoje premoženje, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Verbič.

Za tiste, ki se jim trgovalni račun ne bi izplačal
VZMD z novim produktom meri zlasti na fizične osebe z registrskimi računi, ki imajo portfelj, vreden manj kot 1.000 evrov, in ki se jim prenos in hranjenje tega premoženja na trgovalnem računu ne bi izplačala. "Naša rešitev je namenjena vsem, za katere ne bi bilo smiselno in racionalno imeti trgovalnega računa, teh je pa po naših ocenah od 240.000 imetnikov registrskih računov približno 110.000," je poudaril Verbič.

Prav to, da bo zaprtje registrskih računov posamezniku, imetniku premoženja iz časov privatizacije oz. lastninjenja družbene lastnine po letu 1991, ko je Slovenija postala samostojna država, prineslo stroške, če ga bo želel obdržati, je dvignilo največ prahu. Veliko jih namreč ne more oceniti, koliko je njihovo premoženje zares vredno, saj delnice denimo ne kotirajo na borzi.

Tako je odločitev, ali je sploh smiselno odpreti trgovalni račun - za katerega naj bi družbe oz. banke po ocenah države za odprtje, stroške vodenja računa in za nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu zaračunavale v povprečju med 27 in 35 evri na leto -, za marsikoga precej težka.

Našli druge načine za dobiček
Čeprav zakonska podlaga za novo ureditev, to je spremenjen zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, določa, da letni strošek trgovalnega računa za fizično osebo ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na njem, se tega nekateri ponudniki na trgu ne držijo.

"Borznoposredniške družbe in banke v veliki meri tega ne upoštevajo in so našle druge načine, da z najrazličnejšimi tarifami ustvarjajo nesorazmerno visoke donose oz. dobičke. V tem času smo bili namreč priča bolj ali manj mamljivim ponudbam, ki pa v veliki meri pogosto skrivajo skrite stroške, ki se bodo pokazali šele čez nekaj časa," je izpostavil.

Po Verbičevih besedah želijo s tem tudi prispevati k temu, da v Sloveniji ostane čim več manjšinskih delničarjev. "Tistih, ki se bodo zdaj poslovili od kapitalskega trga, verjetno ne bo nikoli več nazaj," je izrazil prepričanje.

Kritičnost do države
Verbič je bil kritičen do države, ki se ob izpolnjevanju zahteve po evropski integraciji poravnalnih sistemov, ki jih je povzela v zakonu, ni potrudila najti boljše rešitve, ki bi upoštevala specifiko slovenskega prehoda v nov družbeni sistem. Kritičen je bil tudi do načina obveščanja, kaj lahko ljudje sploh naredijo oz. na podlagi katerih informacij se lahko sploh odločijo.

To, da bo država lahko pridobila nekatera premoženja - če se bo posameznik delnicam odpovedal, bodo šle te v last državi -, je označil za "ponovno nacionalizacijo", ki se mu zdi "neprimerna in neokusna". Spomnil je, da je VZMD predlagal, da naj te delnice pravno postanejo lastne delnice posamezne družbe. Tu bi se po njegovem mnenju morala odzvati tudi posamezna podjetja.