Banka Slovenije (BS) je po lastni metodologiji, pa tudi metodologiji Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), pripravila analizo nadomestil bank in hranilnic za plačne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2015. V dokumentu ugotavlja, da je za fizične osebe je za obe vrsti komitentov najcenejša Delavska hranilnica. Najdražja za obe vrsti pa je Sberbank banka, pri e-komitentu se ji pridružuje Nova Kreditna banka Maribor (NKBM).
Letni stroški košarice storitev banke v Delavski hranilnici za tradicionalnega komitenta znašajo 27,94 evra (BS) oz. 39,96 evra (ZPS), za komitenta elektronskega bančništva pa 24,44 evra (BS) oz. 32,76 evra (ZPS).

Medtem je ta strošek v Sberbank za tradicionalnega komitenta lani dosegel 146,58 evra (BS) oz. 262,20 evra (ZPS), za e-komitenta pa 52,43 evra (BS). Za e-komitenta je letni strošek v NKBM-ju dosegel 86,16 evra (ZPS), med drugim izhaja iz analize, objavljene na spletni strani centralne banke.

Dražje za pravne osebe
V segmentu pravnih oseb so razlike zaradi bistveno večjega števila transakcij in višjih nadomestil še večje. Tako lahko pravna oseba kot tradicionalni komitent z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev prihrani do 794,80 evra letno, kot e-komitent pa do 319,77 evra letno.

Pravni osebi kot tradicionalnemu komitentu po metodologiji BS-ja najcenejše storitve ponuja Hranilnica in posojilnica Vipava z letnim stroškom košarice 336 evrov, najdražje Banka Sparkasse s 1130,80 evra. Za e-komitenta pa je najcenejša Delavska hranilnica (174,90 evra), najdražja SKB banka (494,67 evra).

V lansko analizo je bilo vključenih 18 bank in tri hranilnice. Povprečna nadomestila so bila konec lanskega leta v primerjavi z letom prej višja v 13 od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev, nižja v osmih.

Dražji dvigi na bankomatih
Najbolj ali za 10,76 odstotka se je povečalo povprečno nadomestilo za dvige gotovine z debetno kartico na bankomatu drugega ponudnika, kar je posledica uvedbe nadomestila enega ponudnika, ki je to prej nudil brezplačno, ter dviga povprečnega nadomestila še treh ponudnikov.

Do največjega znižanja povprečnega nadomestila je prišlo pri plačilih z direktno obremenitvijo pravnih oseb v vlogi prejemnika plačila, in sicer za 7,18 odstotka. Štirje ponudniki plačilnih storitev so namreč občutno znižali povprečna nadomestila.

Centralna banka na višino bančnih nadomestil ne more neposredno vplivati, zato vsako leto pripravi tovrstno analizo z namenom, da lahko vsak primerja podatke o zaračunavanju posameznih storitev na bankah ter glede na svoje navade oz. potrebe izlušči, kateri ponudnik je zanj najcenejši. S tem iz z objavo veljavnih nadomestil na spletni strani pa izvaja tudi določen pritisk na ponudnike plačilnih storitev.