V petek pozno popoldne se je sešla posebna skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za uskladitev predloga novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Poleg predstavnikov sindikatov in Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) se je je udeležil tudi minister Čufer.

Po besedah Lada Rožiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so sindikati znova opozorili, da jih skrbi morebitna "totalna razprodaja premoženja". Sindikaliste skrbi tudi predvidena sestava nadzornega sveta SDH-ja, saj bi vseh pet kandidatov predlagala vlada na predlog ministrstva za finance. Sindikati pa vztrajajo, da bi morali pri nadzoru sodelovati tudi predstavniki delavcev.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ob tem pojasnil, da se je pojavil še predlog o ustanovitvi posebnega svetovalnega telesa, ki bi "prevajalo" poglede upokojencev, javnih uslužbencev in zaposlenih v državnih podjetjih na upravljanje državnega premoženja.

Sporna točka - Kad
A s tem spornih vprašanj ni konec. Med njimi je še pripojitev Kada - ki za usklajevanje pokojnin zagotavlja 50 milijonov evrov letno - k SDH-ju. Za DeSUS in Zdus je to sprejemljivo, če se bo v SDH-ju ves denar, namenjen za pokojnine, evidentiral in vodil ločeno.

"Erjavec se malo heca. Največji hec je, da se upokojenci pogovarjajo tudi o aktivnih zavarovancih, ki bodo šli nekoč v pokoj, in menijo, da je to premoženje samo njihovo. Mi pa to polnimo in tu je hudič," pa je bil kritičen Rožič, ki vztraja, da mora Kad ostati samostojna pravna oseba.

Sporen se mu zdi tudi predviden prenos 35-odstotnega deleža v Zavarovalnici Triglav z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) na holding. Poudaril je, da so prenos dela lastništva v zavarovalnici na Zpiz ljudje izglasovali na referendumu in se s tem tepta referendumska volja ljudi.

Napovedana dva referenduma, novela ni še niti v DZ-ju
Poleg tega je kamen spotike še vedno Modra zavarovalnica, ki upravlja dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev. Po Štrukljevih besedah je načrt, da se ji ukine status strateške naložbe države, nesprejemljiv. Za to so se pripravljeni boriti tudi prek naknadnega zakonodajnega referenduma, je dodal.

To pa ni edina referendumska grožnja predlagani noveli. Če namreč pred njenim sprejemom ne bo določeno, katero premoženje je strateško in katero ne oz. če kot strateško ne bo določeno premoženje, vezano na energetiko, referendum napoveduje tudi Rožič. "Pri nas je jeza velika in tako močna organizacija smo, da smo sposobni 10.000 podpisov zbrati v 24 urah," je zatrdil.

Predstavnikov delodajalcev, ki pomislekov zoper zakon nimajo, na sestanku ni bilo. V preteklosti so že poudarili, da jim je najpomembnejše dejstvo, da bo državno premoženje dobro upravljano.