Pismo je na začetku prejšnjega tedna evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan poslal slovenskemu ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu, so pojasnili v Bruslju. Katere podrobnosti mora Slovenija razčistiti v dodatnih pojasnilih, ni bilo mogoče izvedeti.

V komisiji ob tem izpostavljajo skupno izjavo komisarja Hogana in ministra Židana, sprejeto julija ob njunem srečanju v Bruslju. Pismo Sloveniji je bilo poslano v skladu s to izjavo in v skladu s to izjavo komisija zdaj pričakuje odgovor.

Slovenija: Zadeva končana že leta 2004
V julijski izjavi piše, da slovenska vlada meni, da gre pri vprašanju terana za zadevo, ki je bila zaključena leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU-ja, ter da je minister Židan komisarju predstavil več argumentov, ki podpirajo slovensko stališče.

"Komisar Hogan se je strinjal, da bo predstavljene argumente preučil in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosil za dodatna pojasnila. Slovenija pa se je strinjala, da bo v najkrajšem možnem času odgovorila na vprašanja in predložila pravne podlage, ki podpirajo njena stališča," sta v skupni izjavi julija še zapisala Židan in Hogan.

Hrvaška pričakuje souporabo
Zaplet s teranom, ki se je začel spomladi 2013, se je znova razvnel julija, ko je hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina po dvostranskih pogovorih s Hoganom v Bruslju slovensko stran presenetil z izjavo, da Hrvaška kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako 'teran, hrvaška Istra'.

Nekaj dni zatem je vprašanje terana obravnavala slovenska vlada, ki je ministrstvu za kmetijstvo naložila, naj vztraja pri popolni zaščiti terana v EU-ju kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.

Julijsko srečanje Hogana in Židana ni prineslo epiloga. V komisiji so s komentarji že vseskozi skopi. Julija so viri pri komisiji izpostavili le, da se išče konstruktivna rešitev, ki bi upoštevala interese in skrbi vseh vpletenih strani ob popolnem spoštovanju zakonodaje EU-ja.

To sicer ni prvi spor Slovenije in Hrvaške zaradi zaščite kmetijskih proizvodov v EU-ju. Zapletlo se je tudi pri kranjski klobasi, ko se je na slovensko vlogo za zaščito pritožila Hrvaška, in pri istrskem pršutu, ko se je na hrvaško vlogo pritožila Slovenija. V obeh primerih je bil dosežen kompromis, v prvem o prehodnem obdobju za Hrvaško, v drugem o skupni zaščiti.