Bernard Brščič z ljubljanske Ekonomske fakultete meni, da je dokapitalizacija na takšen način sporna, saj država ne kaže nikakršnega zanimanja za umik iz gospodarstva, in dodaja, da je "dokapitalizacija NLB-ja bila izvrstna priložnost za izvedbo postopnega umika države iz lastniške funkcije v največji poslovni banki, vendar se to s tem načinom dokapitalizacije ne bo zgodilo."

Križanič takšno lastniško povezovanje pozdravlja
Predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Franci Križanič pa o sinergijskih učinkih tovrstnega povezovanja pravi: "Točka, prek katere se lomi en ali drug učinek, je vpliv lastnika na bančne tretmaje. Če pride do tega vpliva, lahko pride do neekonomičnega poslovanja in v tem primeru do izgub in potrebe po sanaciji." Sam takšno lastniško povezovanje pozdravlja, poroča Radio Slovenija.

Janez Šušteršič s koprske Fakultete za menedžment meni, da gre zgolj za pragmatično finančno rešitev. "Ta denar bi moral zagotoviti proračun, vlada je pač rešila proračun s tem, da je našla eno institucijo, ki je očitno še dovolj pod nadzorom vlade, da je pripravljena v to iti." Dodal je, da zavarovalnica s tem finančnim vložkom ne bo dobila nadzora nad banko, tudi glede ugodnih učinkov širjenja bančnih produktov je v dvomih, saj sam povezovanje razume zgolj kot finančni vložek Zavarovalnice Triglav.

V drugem krogu do delnic tudi občani
V prvem krogu dokapitalizacije NLB-ja bodo lahko sodelovali obstoječi lastniki, ki bodo morali za delnico odšteti 334 evrov. Ker še ni znano, ali bodo pri dokapitalizaciji sodelovali vsi lastniki, tudi še ni znan natančen potek drugega kroga dokapitalizacije. Zagotovo pa bodo pri tem lahko sodelovali tudi občani in drugi vlagatelji.

Na nasprotnih bregovih tudi strankarji
Kot omenjeno, je tako kot med ekonomisti tudi med parlamentarnimi strankami mnenje o načinu dokapitalizacije NLB-ja z vstopom Zavarovalnice Triglav deljeno.

V poslanski skupini SDS-a odločitev vlade podpirajo, ker menijo, "da bo delni prenos pravice za dokapitalizacijo NLB-ja na Zavarovalnico Triglav omogočal, da bosta obe pomembni slovenski finančni instituciji uspešnejši pri širitvi poslovanja na tuje trge".

SD in Zares: Manjka koncept
Nasprotno v SD-ju pravijo, da je napovedani način izpeljave dokapitalizacije "brez vsakega koncepta in brez vsake strategije". V stranki so proti vstopu Triglava v dokapitalizacijo NLB-ja, moti jih tudi, da ni znano, na kakšen način se bosta podjetji povezali.

Do namere vlade so kritični tudi v Zaresu, kjer menijo, da bi morala država pojasniti, kakšna je njena vloga v NLB-ju, kakšna je vloga belgijskega KCB-ja (se umika ali ostaja) in kakšna bo vloga Zavarovalnice Triglav. "Trenutna politika je precej zmedena. Ni jasno, ali želi država vstopiti v finančne institucije ali se iz njih umika," pravi Matej Lahovnik.

LDS: predlog vlade nepremišljen
Podobno razmišljajo še v LDS-u: "V LDS-u včerajšnji predlog vlade glede dokapitalizacije NLB vidimo kot nepremišljeno in strateško nedefinirano potezo, katere cilj in rezultat sta nejasna in s tem tudi tvegana. Tako je nejasno, kakšno strategijo vlada zasleduje pri vstopu Zavarovalnice Triglav v NLB, kakšne sinergijske učinke povezovanja obeh družb pričakuje, zakaj v NLB investira ravno preko Zavarovalnice Triglav in kakšen je naslednji skupini korak NLB in Zavarovalnice Triglav. Ob vsem tem ne gre spregledati dejstva, da lastništvo Zavarovalnice Triglav še ni jasno, kar dela celotno transakcijo še manj transparentno."

Ministrstvo za finance vse očitke zavrača
Na besede Toneta Ropa, SD, in Lahovnika se je že odzvalo ministrstvo za finance, ki trdi, da so njune navedbe zavajajoče.

Na Ropov očitek o vstopu zavarovalnice v dokapitalizacijo in misel, da "načrtovana lastniška stuktura NLB-ja v ničemer ne bo pripomogla k večji učinkovitosti", je denimo odgovorilo, da to ni res, ker da bo ravno na ta način nadzor nad banko in s tem finančnim sistemom ostal v slovenskih rokah: "S tesnejšo, tudi kapitalsko povezavo med Zavarovalnico Triglav in Novo ljubljansko banko ter usklajeno strategijo nadaljnjega razvoja teh dveh družb, bodo ustvarjeni sinergijski učinki. Ti bodo pozitivno vplivali na gospodarstvo, na povečanje BDP-ja, še posebej zato, ker gre za združevanje dveh največjih slovenskih finančnih institucij v regiji."

V odzivu na Lahovnikove besede pa so na ministrstvu med drugim zapisali, da umik države iz gospodarstva ostaja: " /.../ ravno ta pristop kaže na načrtovan in usmerjen način, da se država umika iz gospodarstva! Dolžnost ministrstva za finance in vlade je, da skrbi za stabilnost finančnega sistema."