Po besedah predsednika upravnega odbora Združenja družb za upravljanje Stanislava Valanta to pomeni, da lahko družba za upravljanje ustanovi krovni sklad, prek katerega bo upravljala vso družino različnih vzajemnih skladov.

Posameznim vlagateljem pri prehodu med skladi znotraj posameznega krovnega sklada ne bo treba plačevati davkov, dodaja Valant. Skladi, ki bodo nastajali, bodo tako namenjeni različnim vlagateljem, ki bodo na ta način lažje razpršili in zmanjšali tveganje, poroča Radio Slovenija.

Lažje preoblikovanje, združevanje in likvidacija skladov
Po besedah Petrag Groznika z ljubljanske ekonomske fakultete in KD Groupa novela prinaša lažje preoblikovanje, združevanje in likvidacijo posameznih vzajemnih skladov ter lažje trženje prek meja Slovenije.

Višji svetovalec na ministrstvu za finance Žiga Kosi pa pravi, da naj bi rešitve dale spodbude za same vzajemne sklade in da bodo vlagatelji svoje prihranke vlagali v sklade in s tem omogočali bolj likviden kapitalski trg, posledično pa povzročali boljšo gospodarsko dejavnost. Kosi je še dodal, da bo agencija za trg vrednostnih papirjev že kmalu pripravila podzakonske akte, na podlagi katerih se bodo posamezne družbe za upravljanje prilagodile novim rešitvam.